Aleksandar Vučić je človek preteklega časa, v vseh vidikih. Svojega osnovnega povezovanja ne more prodati ljudem, ki so odrasli ob njegovih igricah. Ljudem, ki imajo, če ne neposredno, pa preko spleta, ves svet na dlani, se RTS ne splača blokirati, ker ga ne gledajo, ne more se predstavljati kot avtoriteta, še posebej pa kot mesija. Vidijo ga golega.

Sploh ne naslavljam očitkov, da je »to politika«, s to politiko pa se lahko ukvarja samo on. Za druge je prepovedano. Na to so nasedli starejši in se ob vsaki priložnosti takoj začnejo braniti – ne, ne, mi se ne ukvarjamo s politiko.

Tu so se kmetje in vzgojitelji zlomili in mnogi so bili nezadovoljni, ker so iskali rešitev svojih skrbi v Vučićevem sistemu antivrednot. V sistemu negiranja vseh vrednot, ki ga Srbom vsiljuje že dvanajst let, se je s svojo kliko srdito lotil razbijanja osnovnih načel, na katerih bi morala sloneti civilizirana družba: pravo, pravičnost, enakost pred zakonom, morala, poštenost, čast, etika.

V veliki meri je dosegel, kar je želel: marsikdo je potonil, postal malodušen, mislil je, da so tatovi, kriminalci, goljufi, lažnivci, ponarejevalci, manipulanti, ljudje brez morale požrli državo in da je konec, da ni več poti. ven, in so se predali njegovi usodi. Politika se jim je popolnoma zgražala, to je bil cilj: odvrniti poštene ljudi od politike, to je nekaj umazanega, on je tukaj, da se žrtvuje v našem imenu, mi pa se ne smemo vmešavati.

In potem študenti kot strela z jasnega razburkajo celotno Srbijo, ki je že dolgo tlela. Samo slepec tega ni videl. Rušenje morale in vseh vrednot, grožnje, pritiski, podkupovanje, izsiljevanje, vladavina najslabših, ki se Srbom še smejijo v obraz, bogatenje in hvalisanje so prišli na svoj račun.  V tej državi je nekaj ljudi, ki želijo normalno živeti. SNS klika tega ne sprejema. Sploh ne vidi tistih mladih ljudi, ki jih obravnava zaničevalno. Niso v akademiji mladih voditeljev, niso napredni (naprednjaci), ne zbirajo zanesljivih glasov, ne kupujejo diplom in se želijo izobraževati, zato so nepomembni.

Zaslepljeni s svojo močjo in aroganco člani Vučićeve klike niso videli, še manj razumeli, da je v tej državi nekaj mladih pametnih ljudi, ki si želijo normalnega življenja. Zato  se gotovo začudeno spogledujejo: od kod ta mladenič? Kaj hočejo? Kdo jih plačuje? Kdo jih pošilja? Gotovo je nekdo, ki nam hoče pokvariti službo in zaslužek. Moramo jih razgnati, tako ne more biti. Toda kako, to je vprašanje?

DOBRA.

Še to.

Še Tito je popustil pred študenti. Tuidi Vučić bo.

Vučić Musliu je najavil, da ne bo bežal kot Asad. Kaj se lahko naučimo iz političnega propada Asadovega režima?

Od znotraj je razpadal. Natančneje, sam se je sesul. Nihče ga ni hotel več braniti. Asad je s svojim pohlepom, tiranijo in arogantnim razkošjem vse naredil nesmiselno. Napovedane reforme niso bile nikoli izvedene. Njegov oče in on sta vladala 53 let.

Preveč.

Kralji totalitarne demokracije so siti ljudstva. In vojska ga ni hotela več braniti. Uzurpator picousti Vučić je s podivjanim obrazom izjavil, da ni Asad in da ne bo pobegnil. Govori takrat, ko ga njegova opozicija ne more ogroziti. Če pa bo kmalu kriza, ker se pojavljajo neke nove politične sile, bo naredili enako kot Asad.

Ker gre za isti, totalitarni način vladanja uničeni državi.

Ki se bo sesul na enak način.

Razlika bo samo ena.

Asad je pobegnil v Moskvo, kjer ima na desetine dragih vil in kjer je njegova prestolnica. Uzurpator picousti bo pobegnil k svojim partnerjem v Dubaj, ki varujejo njegovo prestolnico. Toda nove politične sile ga morajo vrniti v Srbijo, da bi mu omogočili javno in pravično sojenje.

Njemu in njegovim zločinskim odpadnikom.

Začenja se razplet srbske tragedije. Srbski Asad je gotoff. Vprašanje je le, za koliko mesecev in s kakšnimi odrekanji. Na vse načine bo poskušal ustrahovati, izsiljevati in podkupovati državljane. Poskušal bo organizirati lažne volitve.

Ampak to mu ne bo pomagalo.

Njegove vladavine je konec.

Ej seronja zdej dej pa že mir res kdo te plača da smetiš po netu ?

Vučić – Musliu je presegel svoj zenit. Njegova propaganda nima več moči in verodostojnosti, ne verjame mu več. Vendar si je medtem prisvojil vse tri veje oblasti in izvedel državni udar. Za to mora biti odgovornost, dovolj je bilo laganja. Študentje kot najbolj agilen del družbe so izpostavili to temo. So tudi solidarna družbena skupina in zato se širi upravičen protest.

Študentje imajo vsega dovolj, za razliko od starejših sledijo srcu, ne višini plače in pokojnine. Ni jim treba pojasnjevati, zakaj so predsednika republike pri njihovih letih poimenovali podlež (hulja po srbsko). Dovolj je pogledati njegovo nesramno in ulično obnašanje na novinarskih konferencah. Žali ves narod, a tudi njegovo inteligenco.

K temu je treba prišteti neprekinjeno veleizdajo v Republiki Kosovo od Bruseljskega sporazuma do Ohrida, Rio Tinta in končno tragedijo v Novem Sadu, za katero je odgovorna korupcija, ki jo generira predsednik republike in njegovo kriminalno okolje, mi pa bo dobil popolno sliko.

Vučića volijo demetni jugonostalgiki z juga in vzhoda države.

Volijo ga 300.000 pokojnikov, ki so še vedno na volilnem seznamu in strankarski SNS jurišniki, ki jih narod kliče nazadnjaci. Njegovi tudi preštevajo volilne glasove in mešetarijo s številkami. Smo narodni upor ga lahko odnese, z volitvami ni šans.

Pa saj vi razumete, da je Srbija samostojna, suverena država in niso v EU? Vodenje take države pomeni bistveno bolj odprte roke, nihče se ne vmešava v voljo ljudstva.

Tam kjer se govori o EU članicah, pa je najprej volja EU in potem v manjšem   delu nekaj volje državljanov. Vsak naš oblastnik je prisiljen biti najprej podložen Bruslju.
O drugi Švici bi zato morali nehali sanjati tisti dan, ko ste se strinjali, da Slovenija vstopi v EU. Švica recimo ni v EU.

Mnenje o Vučićevem režimu prof. dr. Sande Rašković Ivić:

Vučićev režim se je prestrašil, študente in dijake skuša odgnati in odvračati s podkupovanjem z obljubami o poceni stanovanjih ali represijo različnih oblik – predvsem tiste najmanj vidne, zastrašujoče, kot je pošiljanje razjarjenih aktivistov SNS v napad študentov z avtomobili, dežniki, pestmi in v medijih trpijo žalitve, da so tuji plačanci,« je dejala Sanda Rašković Ivić, nekdanja predsednica Demokratske stranke Srbije.

Po njenem mnenju vlada, ki je izdala Srbijo – od Kosova, preko litija in rušenja pravne države, straši ljudi z zgodbami o “obarvani revoluciji” in poziva k enotnosti pod Vučićevo zastavo.

“Prikrivanje resnice ni zdravilno, je škodljivo in nevarno.” Tako se ustvarja odtujena družba in to ni dobro in zdravo. Ta mladi svet se predano bori za zdravo družbo. Verjamem, da bi lahko naredili spremembe, ki jih našim generacijam ni uspelo,« je dejala Sanda Rašković Ivić in izrazila »podporo in občudovanje mladim, ki se borijo za pravičnost«.

Srbija ni samostojna od 1915 in je pod okupacijo od 1945. Trenutno Srbijo upravlja ameriški veleposlanik v Beogradu C. Hill, uzurpator Vučić – Musliu pa je samo kolonijalni namestnik.

Srbija ni samostojna ne suverena.

“Padec Slobota se je začel po študentskih demonstracijah leta 1996. Študentje imajo vso pravico zahtevati kazenski pregon vseh odgovornih za novomeško tragedijo in tistih, ki so jih pretepli na mirnih zbiranjih. Nesprejemljivo je, da vlada na mladino in prihodnost Srbije pošilja provokatorje, potem pa jim ponuja stanovanja. Študenti in dijaki so nečiji otroci in ne moreš biti proti njim. Vlada je opravila raziskavo, ki kaže, da je večina srbskih državljanov na strani študentov.

Oblasti ves čas govorijo, da so učenci podkupljeni, kar je absurd. Študenti in državljani so nezadovoljni s stanjem v državi. Vučić poskuša študentski protest zavleči do novega leta, misleč, da se bodo takrat študenti razšli, a tudi če se bo to zgodilo, bodo problemi ostali isti.

Vlada ne deluje. Smešno je, da Vučić predava ministrom. Skupščina je katastrofa, Brnabićka je popolnoma uničila srbski parlament. Država je disfunkcionalna, Vučić pa igra kralja. V državi vlada popoln kaos in seveda je med ljudmi veliko nezadovoljstva.

Kosovo je Srbija. Kosovo nikoli ne bo samostojna država.

Nobena država bivše SFRJ ni suverena in samostojna. Lako bi dominirali skupaj, a kaj ko se ni moglo preseči manjvrednostnih kompleksov. Butalci, nategnili so vas.

Vučić – Musliu in uničenje srbskih javnih financ.

Državna blagajna Srbije  je – PRAZNA! Vsi računi so zapadli. A poleg prazne blagajne so Srbi dobili še 110 milijard evrov dolgov, neuradni znesek javnega dolga je precej višji.

Strokovnjaki so opozorili, da se Uzurpator nevarno zadolžuje. Državljani so nasedli na picouste protiustavne, nezakonite in kaznive volitve. Niso smeli dati legitimnosti izdajalcu. Bojkot je bil prvi korak v njenem zanikanju, nasprotovanju, uporu in rušenju. Žal so državljani verjeli političnemu izmečku oblasti in opozicije, ki je delal prirejene igre, preslepil državljane, podkupoval in arogantno metal stran denar od izposoje.

Zdaj pridemo do prazne blagajne. Sledi boleča streznitev državljanov. Švicarski bankirji so uzurpatorju zavrnili kredit za izplačilo plač in pokojnin. Sklicevali so se na višino dolga, ki so jo strokovnjaki MOBE edini objavili. Nemški bankirji so prejšnji teden zavrnili financiranje Uzurperja. Izvemo, da so ga zavrnili tudi tajkuni.

Velikemu lažnivcu nihče več ne verjame.

Plače in pokojnine se izplačujejo iz izsiljevanjajavnih podjetij in stavnic. Toda takšnega modela ni mogoče vzdrževati več kot dva meseca.

Zato so zdravnikom pokradene plače.

Zato se vse obremenitve državljanov in gospodarstva povečujejo. Uzurpator hoče za vsako ceno ostati na oblasti.

Na srečo to ni več mogoče.

Prazna blagajna srhljivo zija pred osuplimi ljudmi.

Po odstranitvi in ​​aretaciji Uzurpatorja morajo odgovoriti na dve ključni vprašanji:

Kako napolniti prazno blagajno?

Kako lahko servisiramo 110 milijard evrov dolga?

Vsa druga vprašanja so drugotnega pomena.

Prazna blagajna se ne bo napolnila sama.

Res ne more biti dobro, da Vučić ostane tako nekaznovan po škodljivi avtokratski vladavini. To, da živi v svojem imaginarnem svetu, nadrealističnem, so njegove narcistične HALUCINACIJE.
Izdal in prodal Kosovo in Metohijo, se polastil ljudske blagajne z zlorabo položaja in vse skupaj uporabil za kupovanje ali izsiljevanje vseh državnih institucij, z dolgovi gradil ceste, ki so bile predvidene za prehod žveplove kisline in cistern z litijem, za kar je preganjal in zapiral številne državljane in ustanovil enote zasebnih pretepačev,…vse to za Aleksandra Vučića ne more ostati nekaznovano. Vsaj milijon državljanov je ogorčenih nad njegovo tiransko vladavino. Majhen je svet za skrivanje.

Če je kaj jasno pokazal v svojih maratonskih nagovorih naši javnosti (v tem letu je presegel številko 350 nastopov), potem je popolnoma gotovo, da A. Vučić že dolgo živi v svoji vzporedni, simulirani in namišljeni realnosti. Očitno je, da je vse bolj osamljen (kar je usoda vseh diktatorjev), vse bolj nezaupljiv in nesamozavesten ter da se bolj kot kadarkoli zanaša na “zanesljive” informacije, ki jih dobiva od BIA in VOA (so le del njegovega pretorija, ki ga varuje in deluje kot klasična strankarska podružnica SNS).

Prav on živi v svoji imaginarni projekciji realnosti, kar je nazorno demonstriral ob svojem “izpolnjevanju” študentskih zahtev, ali kot je rekel, da je HOTEL prinesti dokumentacijo in pogodbe v zvezi z obnovo železniške postaje v Novem Sadu, ko je Umrlo je 17 nedolžnih ljudi (kasneje se je videlo, da je nepopolna in lažna dokumentacija). Tudi tokrat je pokazal svojo prepoznavno, a že anahronistično in preživeto politično t.i. »trženjski inženiring«, ki očitno ne daje več pričakovanih rezultatov. Svoje že tako utrujajoče in ponavljajoče se nastope začne po isti izrabljeni matrici: Najprej je tu zgodba o uresničitvi njegovih sanj, utelešenih v EXPO kot največji in doslej nevideni priložnosti za razvoj in »modernizacijo« Srbije (vse delo v zvezi s tem njegovim projektom je razdelil na podjetja, ki so povezana s SNS kartela), sledijo podatki o “najvišji stopnji gospodarske rasti v Evropi”, “hibridni vojni proti Srbiji”, ki vodi “suvereno in neodvisno” politiko, njegovi dobri volji amnestirati vse aretirane in pretepene na protestih po vsej Srbiji. , domnevno “izpolnjevanje vseh študentskih obveznosti”, ki ponuja ugodnosti mladim da za 100 evrov udeležbe dobijo poceni stanovanja (kar je še ena izmed njegovih fantazmagorij in poskusov podkupovanja), dvig materialnih stroškov univerz za 20 odstotkov, ki ni bil predviden na silo in brez obravnave sprejetega proračuna za 2025. , izpolnitev vseh zahtev študentov, ampak tudi nadaljevanje vsega brutalnejši napadi na delovanje nevladnega sektorja in opozicijskih strank.

Protesti so tudi pokazali, da so monološke medijske predstave A. Vučića, v katerem v nedogled ponavlja že tolikokrat ponovljene znane floskule, nimajo več pravega vpliva na nove generacije, ki so to na svoj način izrazile na transparentih skozi slogan “JEBITE VUČIĆU!”

V Srbiji imajo enako probleme, kot pri nas, le da Srbi protestirajo proti mafiji, pri nas pa ne, ker takšne hlapčevske črede ni nikjer v svetu.

Uvažanje migrantov, ki imajo več pravic, kot domačini, zaposlovanje tujcev za suženjsko delovno silo…

Kot, če bi bral ta forum in pritoževanje ljudi.

Picousti je imel letos 350 nastopov na režimskih TV. Vedno sam, nikoli drugačemislečih.