Kaj bo v soboto? To je tisto, kar nas muči. Kaj je danes popolnoma jasno?

 Ponoreli uzurpator je bil zadolžen za prelivanje krvi.

Državljanska vojna.

To je zadnja naloga, ki jo mora opraviti.

Kriminalci, kiji, kocke, politični odpadki, palice, kamere in traktorji so pripravljeni. Medijske prostitutke ogrevajo ozračje. Na družbenih omrežjih zlobneži pozivajo h krvavi luni.

Uzurpatorju Musliuu se je od strahu pred zgodovinskimi spremembami zmešalo.

Kaj naj naredijo študenti in uporniki?

Morajo spremeniti lokacijo protesta in pustiti, da ostanejo mirni.

Izogibati se morajo vsakršnim nemirom in konfliktom.

Ni potrebe, da bi kdo trpel.

V prazne stavbe ni treba vstopati.

Do zadnjega udarca ni prišlo.

Ta dan mora biti dobro pripravljen. Čas dela za svobodno Srbijo.

Ocena Uzurpatorja, da bo naveličanost povzročila obupanje študentov in ljudi, je bila napačna. Med ljudmi ni bilo čutiti utrujenosti.

Nasprotno, želja po Svobodi se je razplamtela.

Ljudstvo se je zbudilo in uprlo.

Uzurpator je vsak dan bolj prestrašen, šibkejši in bolj nor.

Ostane sam in narod mu odvzame uzurpirano oblast.

 Študentom je uspelo dvigniti ljudi.

Dosegli so – KRITIČNO MASO!

Ki mora narediti nujne sistemske spremembe v družbi.

Po ustaljenem vrstnem redu, ki ga predlaga MOBA GIBANJE:

Glasovanje za začasno vlado strokovnjakov,
Glasovanje o programu dela začasne vlade,
ultimat,
splošna stavka,
Menjava Uzurpatorja in zločinskega režima.

Za zdaj imamo samo kritično maso.

Preostale korake moramo narediti v prihodnjih dneh.

Kaj moramo storiti, da rešimo Srbijo.

Ostanite mirni, nasmejani, veseli, živahni in bistri.

Premagali jih bomo s prijaznostjo, znanjem, vztrajnostjo in ljubeznijo.

Sobota je šele izhodišče na poti proti svobodi.

Se vidimo na protestu.

Dajte se picoustit po slovenskih ulicah. Ne pa drugim drek mešat.

Studentski protest so v Srbiji standard.  Od Miloševiča dalje. Ko je treba  zrušiti  oblast s strani tujih sil,  postavijo za orožje študentske proteste. Študenti so podkupljeni. Akademiki so podkupljeni. Opozicija je podkupljena.  Vojno terajo nasprotujoče si tajne službe. Putin miri Srbijo. Beri obratno,  kot piše. Misli obratno,  kot pisejo njihovi uzurpirani  mediji. On bo miril Srbijo in jim dal oporo, ja ja.

Zanimivo je srbsko dogajanje. Napeto bolj kot karkoli trenutno. Za jutri imajo napovedan državni udar in zrušenje vlade. Vučic poziva narod  k neukrepanju. Kako bodo ravnali se bo videlo v prihodnjih dneh. Če je pameten menda ne bo čakal na plenilce.  Zaželjene so reakcije, ker se jim mudi, študenti imajo izpite in ezoterično numerologijo morajo izpolniti. Marčevske ide so znane  tudi za Cezarja in vse večje državne udare.

Vučic ima z rušenjem države  toliko skupnega, kot kajmak in marmelada. Nič. Interes je drugje,  kot v vseh državnih bumerangih. Balkan ostaja smodnik za tujo metražo in merjenje moči tujih nasprotnikov… Izdajalci na vsakem koraku, se sploh ne ve kdo je s kom in kdaj te bo kdo izdal. Rusi imajo apetite  priti do Hrvaške, mi jim mogoče nismo toliko zanimivi ???, sicer bi nas zgazli že leta  90.

Rdeča šminka@ Eni nismo vedeli kaj se dejansko dogaja (dogajalo) v Srbiji in je uporabnik picoust vsa pomembna (preverljiva) dejstva izpostavil. Eni pač ne marate resnice ker očitno živite od laži. Očitno tisti na sam vrh piramide vas niso obvestili da se je začelo obdobje razkritja! Vse pride ven ki je bilo skrito pod preprogo! Naravni ciklus. Seveda vodilna svetovna elita se bo odmaknila na varno – ostala ‘elita’ pod njimi pa bo plačala tudi za njihove grehe. Zanimivo obdobje..

Picousti bi pretepal lastne državljane. Vučićeva avtokratska oblast je ukazala, da se zaustavi ves javni zransport, da bi ljudstvu preprečil prihod v Beograd.

Novinar Radarja Vuk Cvijić je izjavil, da iz policije prihajajo informacije, da so nekatere enote zavrnile pretepanje državljanov.

“Očitno se nekaj dogaja v policiji.” Običajno na takšno srečanje prva pripeljejo žandarmerijo. “Prejemamo informacije, da nekatere policijske enote niso hotele tepsti državljanov, torej da niso želele iti na ulice, da ne bi tepli državljanov. Očitno se nekaj dogaja v policiji,” je v oddaji N1 komentiral nedavne notranje spremembe v delovanju policije Cvijić.

Po njegovih besedah ​​bi bila policija, če bi bila to normalna država, bolj osredotočena na Pionirski park, saj je znano, da so v teh šotorih videvali ljudi s kazensko evidenco.

Cvijić je ob komentarju posnetkov žandarmerije, ki se pojavlja pred srbskim parlamentom, dejal, da so bili opremljeni s puškami s solzivcem.

Z današnjim dnem je Vučićeva kriminalna oblast izgubila legigitimnost. Vprašanje časa je kdaj bo odstopil in na kakšen način.

Daj se spizdi picoustit pred slovenski parlament.

Vučićeva kriminalna oblast je izgubila kredibilnost že davno. Je pa danes pokazal, kakšen despot dejansko je.

Zakaj bi nas morali Srbi reševati iz naše greznice, če imajo dovolj težav pri njih doma. Srbi so nas rešili 1918, dvakrat pa nas ne bojo vlekli iz dreka.

Srbi so državotvoren narod in se znajo sami rešiti, mi smo pa navadni hlapci.

Pol milijona ljudi na ulicah Beograda je kot 180.000 Slovencev v Ljubljani.

Nikoli ne bomo uspeli zbrati 180.000 ljudi. Pri nas imamo isto korumpirano sranje, samo da je bolj prikrito.

V mišjo luknjo pregnan Musliu – Vučić trdi, da bo do 17. aprila rešil vse težave. Svoje upanje temelji na napovedi svojega astrologa. Njegov poskus preprečitve študentskega protesta 15. marca v Beogradu pa je spodletel. Evropske varnostne službe so razkrile Vučićev načrt, da bi v Republiki srbski izzval oborožen spopad, kot je bil tisti v Banjski, kar je hotel izkoristiti za uvedbo izrednih razmer. EUFOR je v BiH poslal še 3000 vojakov in 900 vozil, nemško zunanje ministrstvo pa je opozorilo srbske oblasti, naj dovolijo mirne študentske demonstracije. Vučićev kartel je v razsulu, a mu je na zadnji nezakoniti seji parlamenta uspelo potrditi posojila še za dve milijardi evrov oziroma 4,4 milijona evrov na minuto, kar je letošnji rekord v uničevanju Srbije.

Vsem je jasno, da Vučić ne sme izpolniti študentskih zahtev. Če bi objavil vso dokumentacijo o obnovi Železniške postaje, si noben tožilec ali sodnik ne bi mogel oprati od korupcije okrvavljenih rok. Zato se mora braniti z lažmi in nasiljem.

Veliko pomembnejše od njegovih norih izjav so konkretne posledice, ki grozijo, da bodo letno stalo več kot 200.000 študentov. Dijaki bodo po vsej verjetnosti ostali brez mature. Da bi bila tiranija popolna, je Vučić še bolj drastično ukrepal proti staršem osnovnošolcev in zagrozil, da jim bodo centri za socialno delo odvzeli otroke. Učiteljem, ki so bili solidarni z dijaki, je znižal ali popolnoma ukinil plače. Terorju so izpostavljeni tudi delavci v javnih podjetjih, ki jih odpuščajo. Agenti varnostno obveščevalne agencije in celo vojaške varnostne agencije pritiskajo na profesorje, učitelje, kmete, zdravnike, pravnike in vse druge državljane, ki protestirajo ali podpirajo študente .

Resnica je, da blazni protestniki maltretirajo vse, ki so proti protestom.

Resnica je, da blazni protestniki maltretirajo vse, ki so proti protestom.

Številni tuji novinarji s kraja dogodka niso zaznali nobenega nasilja s strani protestnikov. Trimesečne demonstracije se odvijajo popolnoma nenasilno, zato Veseli – odjebi.

Še dobro, da so drugi zaznali in obstajajo tudi posnetki, ti šizofrenik.

Kot poudarja komentator “…”, avstrijska TV trdi, da je bilo na protestu nič manj kot milijon in dvesto tisoč udeležencev. Če Vučić ne bi prepovedal vlakov in avtobusov, bi jih bilo vsaj tristo tisoč več.

In z izsiljevanjem ter pomočjo Kurtija in Dodika jih Vučić pripelje največ 15 tisoč lastnih plačancev, ki jih slikajo pod zornim kotom, da se zdi, da jih je več, vsi njegovi mediji pa množično poveličujejo shod.

Aleksandar Musliu Vučić je sinoči doživel hud poraz, od katerega si ne bo več opomogel. Na beograjske ulice se je podalo skoraj milijon ljudi, vsi svetovni mediji pa so v prime timeu pokazali, da nima več legitimnosti.

Da je bilo vse skupaj za Vučića še bolj usodno, so študenti poskrbeli, da so z manevri preprečili njegov načrt prelivanja krvi. Bolan spin sadista iz Andrićevega venca in Sorosevega lakaja je spodletel.

Seveda se najdejo tudi tisti, ki jamrajo, “kako zamujena priložnost, da bi tako množično rinili v DZ in predsedstvo”. Ideja, ki se je uveljavila zaradi 5. oktobra 2000.

Edina težava tega scenarija je, da je bil petooktobrski protest pred parlamentom sklepno dejanje že vnaprej pripravljene predstave. Dovolj je bilo le, da je skupina ljudi vdrla v parlament, da so domača globoka država UDBA, vrh vojske in policije dobili uraden izgovor, da Miloševiću, ki je ukradel volitve, obrnejo hrbet in ga zapustijo.

Včeraj, 15. marca, ni bilo tako (kar ne pomeni, da ne bo). Če bi množica ljudi vdrla v parlament, kaj bi se zgodilo potem? nič. Vučić bi od zunaj dobil zeleno luč za zatiranje ljudi po istem sistemu, kot so ga videli v ZDA, potem ko so protestniki vdrli na Kapitol. Zdaj bi v centru Beograda videli vojaške tanke in enote SAJ, Vučić pa bi se “posladkal” zaradi tega epiloga, ki bi mu služil tudi za kršenje neodvisnosti Univerze, sledila pa bi dolgocevna racija po fakultetah.

Študenti so mu iz kota, v katerega je bil zaprt, raztrgali izstopno karto. Zdaj spet blebeta o nekakšnih “volitev” v katere bo skušal zvleči kogarkoli iz opozicije.

Vučića torej ne bomo premagali s silo, ampak s slogom, kot bi rekli študentje. Njegova ura tiktaka in do njegovega padca so le še meseci. Protesti se bodo nadaljevali, s srbsko mladino pa moramo vsi pumpati še močneje. Sinočnji protest je samo največji veter v hrbet za osvoboditev Srbije.

Brez fakultet, brez šol, splošna stavka, javni zbori povsod … Vučić izgublja, ni razloga za spremembo taktike.

Vučiću ne bo preostalo drugega, kot da obrne hrbet in si s poceni lažmi in projekcijami poskuša kupiti še nekaj časa. Dokler se njegov režim, razjeden z mojstrskim pasivnim odporom, ne spremeni v prah in pepel. Ta trenutek ni več daleč, le ne smemo dovoliti, da bi Vučić z nasedanjem na njegove provokacije relativno dolgo odložil neizogibno.

Mafijski imitator Vučić je že preteklost, le sprijaznil se s tem še ni, kmalu pa se bo tako ali tako moral. Dobronamerni državljani te države, na čelu s študentsko-profesorsko avantgardo, premišljeno in dosledno delujejo v podporo temu 

Musliu Vučić izkorišča poškodovane iz Kočanov za politično promocijo.

Profesor na Medicinski fakulteti in kirurg na Prvi kirurški kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Srbije Vladimir Dugalić je danes za FoNet dejal, da je obisk predsednika Aleksandra Vučića pri bolnikih iz Makedonije na intenzivni enoti “sramotna politična propaganda”.

Dugalić je opozoril, da mu je včasih žal, da je del zdravniškega poklica, ko vidi, da nekdo spusti “nesposobnega človeka brez kape” na intenzivno nego, kjer je dostop strogo prepovedan tudi družinskim članom bolnikov.

Profesor Dugalić je poudaril, da so “opekline odprte rane” in da so bolniki, ki so bili žrtve požara v Makedoniji, “življenjsko ogroženi”.

Dejal je, da se zaradi tega javno odreka “kolegom, ki so Vučiću omogočili vstop na intenzivno nego,” in ocenil, da gre za sodelovanje v politični propagandi, ki neposredno ogroža življenja ljudi.

Kot je navedel, pri tej politični propagandi sodeluje tudi minister za zdravje Zlatibor Lončar, ki mu po Dugalićevih besedah ​​ne gre več zaupati, ker je podrejen vladi.

Na vprašanje, kako je mogoče, da so zdravniki v UKC dovolili Vučiću, da se z golimi rokami dotika pacientov z življenjsko nevarnimi opeklinami, je Dugalič odgovoril, da se on in njegovi “normalni kolegi zgražajo” in ponovil, da obsoja “tiste kolege, ki sodelujejo v tovrstni politični propagandi” na način, ki bi lahko ogrozil življenja pacientov.

Na današnji Vučićev obisk se je odzval tudi klinični infektolog prof. Dr. Dragan Delić je dejal, da so morali zdravniki predsedniku Aleksandru Vučiću in novinarskim ekipam prepovedati vstop v sobo intenzivne nege urgentnega centra Kliničnega centra Srbije, kjer so nastanjeni najtežje bolni bolniki. Delić je za agencijo Beta povedal, da gre za šolski primer strokovne zdravniške napake.

Ne morem, ne da bi izrazil globok poklon srbski mladini, ki so se ji pridružili še vsi ostali, od akademikov do kmetov. Zakaj poklon? Ker je vse skupaj miroljubno! Ker praktično ni izgredov! Ker imajo študente, ki morebitne izgrede takoj ustavijo. Ker nočejo zmagati s silo in nasiljem, ampak z vztrajnostjo. Ker so pametni in ker ne sodelujejo z nobeno klinčevo opozicijo. Samo zahtevajo poštenje, zahtevajo konec sranja in korupcije  in zahtevajo sprejemanje odgovornosti. In ne bodo odnehali.

Globok poklon!

“Po moji oceni, ampak tudi po verodostojni oceni vira v srbski policiji, je bilo na shodu 15. marca v Beogradu, nedvomno največjem v zgodovini Srbije, med 400.000 in 500.000 ljudi. Protest je pokazal, da je vlada popolnoma delegitimizirana tako navznoter kot navzven in da režim nima nadzora, za katerega trdi, da ga ima. Vučić je vsekakor razkrinkan tako na vzhodu kot na zahodu , ki govori Rusom, da so protesti ‘obarvana revolucija’, Zahodu pa, da ‘ga Rusi rušijo’, da je ‘dogovarjanje’ zdaj trčilo ob zid in je tudi ta protest in njegova množičnost precej pripomogla k temu,« je ocenil analitik in dodal, da je zelo dobro, da je vse, z izjemo incidenta pri Kralju Milanu z zvočnim/valovnim topom ali čim drugim – “in nekaj je zagotovo bilo” – minilo mirno, čeprav, pravi, zdi se mu, “da je režim želel incidente in konflikte, pa čeprav proti koncu, ko se ljudje ločujejo.”

“K temu so veliko pripomogli študenti, čeprav se je na prvi pogled zdelo, da so si umili roke s slačenjem jopičev, nato pa motoristi in varnostniki iz vrst veteranov 63. padalske brigade. Mislim, da je Vučić potreboval incident, da bi demonstracije predstavil kot ‘destruktivne’. S tem bi fokus zgodbe usmeril na nemire in incidente, sam pa bi jih poskušal minimizirati in prikriti res veličasten shod, na katerem je več sto tisoč ljudi protestiralo proti njemu,« je zaključil Đorđe Vukadinović.

Tisoč sto petintrideset profesorjev z vodilnih univerz v evropskih državah, na čelu s slavnim francoskim profesorjem in najbolj branim ekonomistom Tomom Pikettyjem in dobitnico Nobelove nagrade za književnost Annie Erno, je podpisalo peticijo, v kateri pozivajo oblasti v Srbiji, naj “izvedejo nujno in transparentno preiskavo dogodkov na protestu, naj pozovejo k odgovornosti za uporabo nezakonitih sredstev proti demonstrantom in zagotovijo varnost študentov, profesorjev in vsi državljani, ki se ukvarjajo z mirnim izražanjem svojega nezadovoljstva.

Uporaba zvočnega topa med tišino na sobotnem protestu, profesorji na evropskih univerzah obravnavajo kot jasen poskus ustrahovanja, da bi utišali kritike v visokem šolstvu in hkrati spodkopali avtonomijo akademskih ustanov. Še posebej “ostro obsojajo ustrahovanje in obrekovanje rektorja beograjske univerze ter preraščanje v odkrito kampanjo prorežimskih javnih osebnosti za njegovo aretacijo”.

Hkrati se evropska komisarka za širitev Marta Koss s krivcem za vse skupaj Aleksandrom Vučićem pogovarja o “konkretnih korakih na evropski poti Srbije” ob nizu fraz iz znamenitega “sporočilnega predala” (ja, tudi oni ga imajo), kot da se nič ne dogaja.

Skoraj nikomur ni jasno, da je Srbija globoko in nezdružljivo razdeljena na poštene in normalne državljane na eni ter na najslabše, kar se kopiči v družbi, na drugi. To ni boj med političnimi opcijami, še manj pa boj za oblast. Sodelujejo v boju večine ljudi za osvoboditev svoje države iz smrtnega primeža mafije. Vsi, ki jim tudi po 13 letih niso bile jasne vrednote, ki jih zastopa vladajoča klika, so si lahko ogledali razstavljene primere zagovornikov teh vrednot pred stavbo srbskega predsedstva, v danes mednarodno znanem parku Ćaci.

Prepad med mislečimi ljudmi, ki predstavljajo »vest družbe« v vseh civiliziranih skupnostih, in vase zagledano birokracijo je postal očiten tudi v sami Evropski uniji. Paradoksalno je to dejstvo razkrila srbska študentska mladina, za njo pa ljudstvo.

To je točka brez vrnitve. Čas se je skrajšal, dogodki se bodo pospešili, odgovornosti pa se ni mogoče izogniti. Evropski birokrati bodo zagotovo morali to sprejeti, morda neradi. Ne zaradi Srbije, to smo ugotovili, ampak zaradi njih samih. Ni isto, ko se razmišljujoči del države, predvsem profesorji in učitelji, dvigne proti kakšnemu balkanskemu oblastniku, kot ko se to zgodi na lastnem dvorišču. Besedi njihove akademske skupnosti se prisluhne, ne pošiljajo ji nobenih grozilnih pisem in ne odtegujejo plače. Niti v sanjah. Ni isto, ko nek koristen balkanski vladar z vsemi sredstvi zapre medije v svoji državi, kot ko začnejo o tem pisati njihovi lastni mediji.

Zakaj? Pa saj jih bodo državljani kmalu vprašali – ali to podpirate v našem imenu? Iz katerih razlogov? In ne bodo imeli dobrega odgovora. Val se je začel, študentje iz vseh držav se zlahka razumejo, lahko je nalezljivo. Zato je pričakovati, da evropski birokrati kmalu ne bodo več priznavali tega balkanskega vladarja.

In državljani Srbije? V tem boju so sami. Težko je, a je tudi neizogibno.

Protestniki so klasični anarhisti in nasilneži, ki netijo sovraštvo med Srbi in rušijo državo. Vučić je pa eden od večjih podpornikov protestnikov.

V intervjuju za Slavija Info se je general Zdarvko Ponoš vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi naslednjič 300.000 mirnih protestnikov šlo na ulice z baklami branit svoje otroke.

“Ne pozivam k nasilju, a vlada mora dobro premisliti, kaj počne, še posebej, ko nima prave podpore razen kriminalnih struktur in tistih, ki jih je zavetila v občinskih upravah in javnih podjetjih.”

Ponoš je poudaril, da Vučić nenehno grozi z nasiljem, ker misli, da bo iz nasilnega okolja izšel kot zmagovalec.

“Napačno razmišlja. Nihče ga več ne spoštuje, obtožnica proti njemu pa je vsak dan debelejša. Ljudje na oblasti se že začenjajo distancirati. Nekateri ministri že odvažajo svoje otroke v tujino. To kaže, kako zelo njegovi sodelavci verjamejo v njegov obstanek na oblasti. Ljudje okoli njega ne bodo imeli mirne starosti, ne bodo mogli mirno hoditi po ulici po vsem, kar so storili. Tudi on ne bo. Človek, ki je streljal na svoje ljudi, nima pravice do mirnih upokojenskih dni Težko si je predstavljati Vučića kot upokojenca, ki gre mirno na tržnico s cigareto.”

Predsednik Srbskega centra je spomnil, da si je oblast dovolila, da je v Pionirskem parku zbrala družbene izmečke – razbojnike, kriminalce in poklicne morilce – za napade na mirne udeležence protesta, za povrh pa jih je varovala policija.

“Takšen angažma je bil za policijo sramoten. Videli smo ljudi s fantomkami in kladivi ob policistih, ki so bili angažirani za njihovo varovanje. Veliko policistov ni pripravljenih na takšno zlorabo. Uniforma ne prenese takšnega poniževanja.”

Ponoš je poudaril, da je pomembno zagotoviti najširšo družbeno podporo prehodni vladi ljudskega zaupanja, da država ne bi zdrsnila iz krize v kaos.

“Boj proti kriminalu bo dobil poln zagon šele po svobodnih volitvah, ki bi jih morala pripraviti ta prehodna vlada,” je sklenil Ponoš.

Prvo malo pumpaj pa onda malo dinstaj…

Odprto pismo srbskih psihiatrov.

Ta dokument predstavlja uradno zahtevo, ki jo je poslala Katedra za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Beogradu in poziva k objavi javnega in strokovnega psihiatričnega profila predsednika Srbije Aleksandra Vučića. Avtorica dokumenta dr. Karolina Bubanja, specialistka psihiatrije, opozarja na vlogo strokovne javnosti pri presoji duševnega zdravja javnih osebnosti, ki zasedajo visoke državne funkcije. Dokument kritizira tudi nekatere psihiatre, ki so v preteklosti podpirali predsednika, zdaj pa jih pozivajo k družbeni odgovornosti in prispevanju k strokovnim analizam. Besedilo trdi, da je potrebna strokovna presoja, pri čemer se sklicuje na predhodne izjave drugih strokovnjakov, pa tudi na zgodovinske primere psihiatričnega profiliranja političnih voditeljev.

Vučić Musliu je bolj impresiven kot Messi. Leta 2012 je Leo Messi na 69 tekmah dosegel 91 golov, kar je bila zelo impresivna predstava za takrat še mladega Argentinca, a se preprosto ne more primerjati z našim predsednikom Aleksandrom Vučićem, ki se je od začetka letošnjega leta v pičlih 90 dneh na televiziji pojavil kar 141-krat.

V marcu, ki ima 31 dni, je bil predsednik na televiziji kar 61-krat, torej vsak dan, skoraj dvakrat. To pomeni, da je verjetnost, da se bo Vučić v enem dnevu pojavil na televiziji, večja od verjetnosti, da bo Messi dosegel gol na eni tekmi. Povedano drugače, večja je možnost, da boste Vučića videli na televiziji, kot da bo Messi dosegel gol na tekmi iz leta 2012, kar je skorajda nepredstavljivo, bolj gotovo je bilo, da bo Messi zatresel mrežo na tekmi, kot da se bo jutri zdanilo.  In tu se je pojavil človek, ki je brez težav razbil mit o neizogibnosti Messijevega gola in sončnega vzhoda ob zori.

Med nedavnim gostovanjem na TV Pink se je pritoževal, da mu le televizija, Informer in Happy dajejo možnost televizijskega govora, skoraj vsako njegovo gostovanje pa prenaša še 150 lokalnih televizij (seveda hiperboliziram), kar se v normalnem svetu imenuje “kršenje medijskega pluralizma”. Ni mu bilo dovolj, da je bil gost v oddaji Oko na RTS, ampak sta ta program nepooblaščeno prenašala TV Pink in TV Informer, kar je bil njegov “hat trick”.

Ima različne nastope, spremljajo ga ves čas, ko hodi po gradbiščih in sejmih, potem pa govori in se pretvarja, da razume zadevo bolje od šolanih strokovnjakov. Potem imamo njegove famozne nagovore narodu, ki so nekaj ur prej napovedani na “njegovih” medijih, nato pa novinarji napeto čakamo, kaj bo predsednik sporočil.

Večinoma ne pove ničesar.

In tudi ko se zgodi, da kaj napove, so to večinoma neke informacije, ki jih on zaradi narave svojih pristojnosti ne bi smel dajati, ampak bi take stvari morala sporočati na primer tožilstva in ministrstva.

Tisto, kar Vučić med nastopi na televiziji najpogosteje počne, je manipuliranje z javnim mnenjem, nato pa ciljanje na politične drugače misleče, kot je dekanja Natalija Jovnović. Prisotno je tudi ustrahovanje ljudi z različnimi črnimi scenariji, kot je jedrska vojna med ZDA in Rusijo.

Te dni so njegovi najljubši izrazi »tuji plačanci«, »barvna revolucija«, »zvočnega topa ni bilo« in podobno. Ne vem, ali lahko predsedniku rečete, da laže, vendar pogosto ne govori resnice, kar se je pokazalo, ko je govoril o napadu na žandarje Lazarja Baćića in uporabi zvočnega topa na protestu 15. marca.

Seveda bodo v njegovih govorih konkretne novice, a jih mora on napovedati, kaj mu torej delajo ministrstva, je minister za vse in vsakogar? Nobenega dvoma ni, da želi Vučić uničiti medije v tej državi in ​​popolnoma minimizirati njihovo vlogo, kar mu za zdaj zelo dobro uspeva. Želi si, da pride trenutek, ko ga bodo vsi videli kot edini relevanten vir informacij, ko se nič ne bo vedelo, dokler tega ne pove.

Kot se je razpletlo, bomo nekega dne namesto dnevnika ob pol devetih čakali Vučića, da nam pove, kakšno bo vreme jutri.

Nehaj uporabljati prekleto besedo Srbi, je to jasno moteno govedo? Kolikokrat ti je to potrebno povedati?