Bo Vučić do konca sledil nasvetu svojega učitelja Goebbelsa, ki je trdil, da je treba na oblasti ostati do konca, do smrti? Kako je propadel Vučićev načrt, da s poki zvočnega topa povzroči stampedo, v katerem bi umrlo veliko ljudi? Ali bo tiran sprejel zahtevo po oblikovanju tako imenovanih vlad ljudskega zaupanja? Bo odstopil s položaja predsednika države in za predstavnika predlagal ameriškega državljana Deska Nikitovića, nekdanjega srbskega konzula v Chicagu? Kako se od Vučića distancirajo naprednjaki, socialisti, policisti, tudi tožilci? Zakaj ga Andrej Vučić ne zna pomiriti in brzdati? 

Aleksandar Vučić Musliu je uporabil orožje proti ljudstvu. Z zvočnim topom je streljal študente in druge občane, ki so se 15. marca v oglušujoči tišini poklonili umrlim pod nadstreškom novomeške železniške postaje.

Potem ko je srbski diktator v večernih urah 15. marca 2025 Srbiji in svetu znova pokazal svoj zločinski obraz, je preostalo le še pravi obračun s tem radikalnim vampirjem. Koga bi motil njegov propad, zakaj je uradna Nemčija (poleg njenih medijev) njegova zadnja zaveznica in do kdaj bo to trajalo, mu bo na vrata prišla ameriška DEA, kakšne »odloke« so spremenili dva dni pred začetkom množičnih protestov v Beogradu, kdo je mafijski »boter«, ki bi lahko kmalu spregovoril o sodelovanju balkanske (in srbske) mamilarske mafije z lokalnimi vladami, za katere srbski diktator hrani »nešteto zakladov«, medtem ko lastniki te nepremičnine so v zaporu…

Vučić Musliu je po svojem svetovnem nazoru samonikli mafijec, ki se je po spletu ugodnih priložnosti dokopal do srbskega državnega krmila in ga 13 let izkorišča za čim večjo korist (psihično, ekonomsko in kdo ve še kako). Srbija je zanj Alajbegova slama, ki jo troši na svoj račun, del pa jo daje tudi svetovnim silam, da se ne vmešavajo v njegove načrtovane nacionalne zadeve, kasneje pa ga, kot se jim zdi, ko se jim zdi prav, ne očitajo za zločine, ki jih je zagrešil.

S tem pač mislimo, da je dosegel dno, da nima več česa grešiti, potem pa nas prepričuje, da je še vedno sposoben zagrešiti še večji zločin. Tudi če bi ga odstranili od posledic prejšnjih. Eden izmed njih je pred kratkim prišel k sebi, ko je, prignan v kot, storil tisto, kar brez pretiravanja še nobenemu srbskemu vladarju ni uspelo.

Ta primer je pomemben, ker kaže dvoje pomembnih stvari: 1) v kolikšni meri se Vučić brezsramno odzove, žrtvuje dobesedno vse nacionalno, ko se znajde v neprijetni situaciji; 2) kako omejen je njegov um, ne glede na zakoreninjeno mnenje, da je njegova inteligenca sorazmerna z njegovo pokvarjenostjo, saj si z lahkomiselnim bežanjem pred enim problemom nalaga še večje breme, tako zase osebno kot ne samo za narod 

Velike sile, ki se zavedajo, da se ocean ljudi ne bo umiril, tudi če se piratska ladja SNS ne potopi takoj, so že vstopile v kombinatorni proces okoli nove srbske vlade, ogroženi lažni car pa jim je olajšal, da so se nanj neposredno spravili v trenutku, ko še sanja in potem, ko je sklenil dogovor, vzpostavi novo ravnovesje interesov. Plitvoumen v svoji samopomembnosti je sprejel tisto, s čimer se je soočil odstavljeni diktator panamskega kartela Manuel Noriega šele po aretaciji: z mednarodno preiskavo v lastni državi. 

Sociolog Jovo Bakić je danes ocenil, da so avtoritarni režimi »najbolj represivni tik pred padcem«, srbskega predsednika Aleksandra Vučića pa »skuša zdaj – ker imajo razni prevaranti vse manj vpliva na družbo, torej v nam ukradeni republiki – ustrahovati«.

“Čim pa se bolj zatečeš k sili na tisti gugalnici med manipulacijo in silo, pravzaprav priznaš, da si poražen,” je za časnik Danas dejal Bakić.

Po njegovih besedah ​​Vučić “ne ve, kaj dela in ni problem, da ne ve, kaj dela, če ni na funkciji predsednika”.

“Njegova popolna izguba nadzora nad lastnim početjem vodi v absurdne situacije. On je seveda v eni od teh absurdnih situacij, da kot avtoritaren voditelj, neobvezujoča figura postavlja zahteve do institucij, ki jih sicer nadzira, kot je tožilstvo,” je dejal Bakić.

Kot je dodal, “gre zdaj dejansko za dele institucij, ki se poskušajo iztrgati iz tega nadzora.” “Potem pa zaradi teh poskusov, kot bi rekli otroci, hlini norca in jih zahteva,” je dejal Bakić in ocenil, da gre za “sramotno epizodo v morju sramotnih epizod, ki jih opazovalec proizvaja zadnjih 13 let.”

Uzurpator Vučić – Musliu je vstopil v odprto diktatorsko fazo. Ni mu bilo mar, da ogroža življenja pacientov na intenzivni enoti, pomembno je bilo, da se zabeleži, da jih je obiskoval v nedostopnem delu Kliničnega centra. Vse za rejting. Grozil je s tožilstvom, ker je zahtevalo podatke o lastnikih traktorjev, ki so bili več dni parkirani pred Pionirskim parkom. Zdaj vrača traktorje, češ, sam sem se odločil, sam sem si kriv. Kot nebrzdan pubertetnik s svojim početjem tišča prst v oko državljanom Srbije in pravi “pa kaj”. Zdaj odkrito grozi novinarjem United Group.

Institucije, ki jih še vedno nadzoruje, morajo svojo lojalnost dokazati z represijo. Dokaz za to je aretacija Peščanikovega kolumnista Dejana Ilića. Vladavina izsiljevanja in groženj je bila razkrita. Za obiskovalce progresivnega sejma je poskrbel z največjo zastavo, žarom in zalivom Malega princa. Kljub. Kot da še ni dovolj onesnažil Pionirskega parka z “mački”.

Vučićevo paniko je čutiti na vsakem koraku, vsak dan je močnejša. Zaradi strahu pred izgubo moči je pripravljen narediti vse. Pritiska na zaposlene v izobraževanju, poskuša disciplinirati univerzo v zaprtju, krši njihovo avtonomijo in pošilja policijo. Vsak glas proti režimu, ki temelji na korupciji, mu povzroča paniko. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo tudi redke institucije prenehale ubogati njegove pajdaše, postavljene na najvišje položaje. Tudi v EU kljub obljubljenemu rudarjenju litija na to gledajo postrani.

Situacija je za diktatorja tako slaba, da se režim obrača k temu, kar zna najbolje – ponarejanju.

Dokument, da je poslanec srbskih nacionalsocialistov (SNS) Vladimir Đukanović včeraj na ustavno sodišče poslal predlog za prepoved študentskih plenumov na vseh univerzah v blokadi, ki sta ga podpisala dva odvetnika, Jugoslav Tintor in Goran Petronijević in je bil posredovan medijem, je ponarejen.

Cene »zvestobe« naprednjakom so poskočile v nebo, priti na sejem SNS je samoumevno – imeti vsaj en pozitiven video, imeti potrditev, da sistem podkupovanja in izsiljevanja najranljivejših še vedno deluje.

Še bolj pa ga skrbi, da ljudje, kot je psihologinja Ana Lazarov, ne bodo molčali o očitnih nezakonitostih in ponudili dokaze o zlorabah najranljivejših, da bi ostali na oblasti za ceno lastne eksistence. Predstavila je dokaze o tem, o čemer se je govorilo – o kupovanju glasov. Kaj bi rekli, če parafraziram, direktor Poštne hranilnice in huligan na Starosavskem mostu (in to so vojaki »vojske«, na katero se lahko zanese) – Kdo vam daje plačo in pokojnino?

Vse, kar reče on in njegovi podrejeni, je treba razlagati ravno nasprotno, ker gre za reakcije na podobo o njih. Ko pravijo, da so bili potrpežljivi, to pomeni, da niso. Ko pravijo, da za njimi stoji večinska Srbija, vsi že vedo, da se na oblasti ohranjajo s krajo volitev. Ko pravijo, da ne uporabljajo represije, se vsi spomnijo predsednikovih napovedi, da se bo država odzvala na krizo. Državni blagajni niso najbližje lojalisti, ampak državljani, ki zahtevajo, da za vse veljajo enaka pravila.

Temelji stolpa korupcije, nepotizma in represije, ki ga je gradil 13 let, pokajo. Pri tem ni računal na študente, ki so nosilci bakle svobode, ki jo širijo po državi in ​​svetu. Ni pričakoval, da bodo ljudje izgubili potrpljenje. Ni računal, da si njegovi ljudje res želijo dobro živeti, da se ne zadovoljijo s prepričanjem o zlati dobi. Ni pričakoval, da mu bodo rekli – mi vas plačujemo.

To dejstvo straši diktatorje. Vodi v padec z oblasti in to je zanj najstrašnejša kazen po desetletjih, preživetih v žitnem polju. V koruzo se noče vrniti, čeprav bo glede na njegovo početje in nedejanje to najmanjša skrb.

Ovo je zemlja Srbija gdje su momci naj jači i žene naj lepše.

Režim Musliu-Vučića v Srbiji ne bo predal oblasti mirno. Režim v Srbiji nima namena reševati težav (jih že pometa “pod preprogo”). Edini cilj režima je sedeti ob davčni blagajni in upravljati skupna sredstva. Vezna sila režimske skupine je denar, dohodek, privilegiji in lahki dobički iz ropa. Glavno orodje upravljanja s kadri je izsiljevanje, korupcija ali denar. Svoje osebje črpajo iz prostora med mestom in podeželjem. Odpornost je treba načrtovati v skladu s temi splošnimi parametri.

Politično življenje v Srbiji je mrtvo. Odlašanje formalne razglasitve smrti političnega življenja v Srbiji le povečuje stroške popravljanja tako političnega kot družbenega življenja. Iz obstoječih strank, gibanj in političnih osebnosti ni mogoče organizirati ničesar, kar bi lahko izvajalo oblast. Tako režim kot okupator zaman izgubljata čas.

Kriza kot sredstvo za zamenjavo oblasti proti volji državljanov. Poskusi ustvarjanja krize, da bi obstoječe osovražene nosilce oblasti nadomestili z novimi, enako nesprejemljivimi osebnostmi, so jalovi. Ljudje so jih “zlomili” in jih ne sprejemajo.

Ignoriranje volje večine. Odpor režima do predaje oblasti, kljub temu da si 90 % prebivalstva tega ne želi, povzroča ogromno škodo ljudem in državi. V bistvu kaže na pravo naravo režima: ne počne ničesar, kar bi ogrozilo politikovo oceno, namen izvrševanja oblasti pa je upravljanje davčnega denarja in državnih virov.

Brez zdravega političnega življenja ni preživetja. Bolno politično življenje vodi v kaos, ki se konča s prelivanjem krvi. Preden se začne prelivanje krvi, je treba pričakovati hitro osiromašenje, ki bo vodilo do množičnih izselitev, povečanja kriminala, bolezni in umrljivosti. Najdražjo ceno bodo plačale generacije mladih, ki so izgubile dragocena leta odraščanja v boju za obstanek v Srbiji. Zdravo politično življenje je v interesu državljanov in v nasprotju z interesi politične kaste, službe, policije, javnih uslužbencev, kriminalcev in tajkunov.

Zakaj se Srbom dogajajo te grozote? Ker majhna kasta, izključena iz kakršnih koli družbenih obveznosti, želi ohraniti svoj status. Zavedajo se, kako so prišli do bogastva. Zavedajo se kaznivih dejanj, ki so jih storili. Zavedajo se, da jih bo njihovo preteklo vedenje do ljudi in države pripeljalo na sodišče, do zaplembe premoženja in v zapor. Torej, izogibanje odgovornosti in ohranjanje privilegijev. Dejavnosti proti ljudem sovražnega tabora je treba določiti temu primerno.

Vučić-Musliuev nazadnjaški kartel stopnjuje represijo, aretira študente, profesorje, odvetnike, starše in vse druge državljane, ki iščejo pravico. Pred Vučićem je le nemški major Paul Koenig poslal oboroženo silo v Prvo kragujevaško gimnazijo. Srbski tiran še ni ukazal streljanja učencev in študentov, je pa na beograjsko Pravno fakulteto poslal policiste z dolgimi cevmi. Proti več sto udeležencem protestov potekajo sodni postopki, Vučić pa je prek svojih lutk v Črni gori sprožil postopek proti Emirju Kusturici, s katerim poskuša zaseči stavbo, ki jo je režiser kupil pred 28 leti. Na udaru so Novak Đoković, Miloš Biković, Dejan Bodiroga in vsi ostali kritiki kriminalne oblasti. Vučićeve grožnje z maščevanjem vsem, ki so se mu zamerili, analizira namestnik glavnega urednika revije Tabloid Predrag Popović, nekdanji urednik Dnevnega telegrafa, Nacionala in Pravde, nekoč tesen sodelavec in prijatelj Vučića.

Eden najhujših psihopatov in mučiteljev ljudi ta hip na svetu.

Musliu-Vučićev fijasko v ZDA,

»Potem ko je bilo za en sam polet novega letala Falcon, ki ga je Vučić kupil za več kot 50 milijonov evrov javnega denarja, porabljenih več sto tisoč evrov, in po neuspešnem delu kar štirih lobističnih podjetij, ki jih je najel režim v Ameriki, je bil Vučićev zasebni obisk Miamija popoln fiasko,« je izjavil podpredsednik Stranke svobode in pravičnosti Borko Stefanović.

Stefanović v izjavi, posredovani medijem, navaja, da se Vučić kljub milijonskemu plačilu ni fotografiral s Trumpom, ni šel na dogodek Republikanskega nacionalnega odbora in je štiri dni preživel v Miamiju, kjer je pljuval po študentih in opoziciji.

“Lahko trdimo, da je ta neuspešen obisk privedel le do srečanja z nekdanjim županom Giulianijem in neznanim novinarjem portala, Siniša Mali pa beleži še en neuspeh pri srečanjih v Ameriki, ki jih je obljubil prek Richarda Grenella.”

Zaman je bilo, da so v Ameriki štiri lobistične firme plačevale več kot pol milijona evrov javnega denarja na leto, zaman je bil “agilni” Marko Đurić s svojimi lažmi, Vučić je šel skozi kot trn v bosi nogi,” pravi Stefanović.

Skliceval se je tudi na novico, da je moral predsednik odpovedati vse dejavnosti v Ameriki, ker je zbolel.

Napovedana srečanja z Donaldom Trumpom, aktualnim predsednikom Združenih držav Amerike, so bila predstavljena kot zgodovinski koraki Srbije proti vrhu svetovnih sil. Vendar se je resničnost izkazala za nekaj manj kot pravljico za državnika – bolj za tragikomedijo političnih ambicij in mednarodnega nerazumevanja lastnega pomena.

V Vučićevi pripovedi, ki včasih bolj spominja na scenarij za politično telenovelo kot na pravo diplomacijo, se je zdelo vse popolno: dva srečanja s Trumpom, krepitev mednarodnega ugleda, morda celo slika za Instagram ob zvokih fanfar. Vendar, kot razkriva Mario Zna, Vučića na Floridi niso pričakali z rdečo preprogo, temveč s hladnim tušem – metaforično, a tudi dobesedno, glede na brisačo, ki so jo videli okoli njegovega vratu na letalu za Beograd.

„Vučić je »nenadoma zbolel« in je moral prekiniti svoj obisk Amerike ter odpovedati domnevno srečanje s Trumpom, ker mu niso priporočili bivanja v bolnišnici, temveč famozne terapije – vsaj 10-urnega leta z letalom Falcon v Srbijo. To je verjetno najlažji način, da prikrijejo popoln neuspeh in nesmiselno potovanje v Miami, vse za denar državljanov Srbije in dejstvo, da se Vučić tam ni videl z nikomer. Na koncu vprašamo – ali je Vučiću vsaj uspelo videti Slavišo Kokezo v »Miamiju«, svojega starega prijatelja, ki je z veliko denarja pobegnil iz Srbije,“ se sprašuje Stefanović.

Namesto Trumpa je dobil Rudyja Giulianija – s pomočjo svoje svetovalke Suzane Vasiljevic, ki je to fotografijo očitno organizirala kot natakar za avtogram. Celo nižje rangirani republikanski uradniki, ki se običajno ne izogibajo kamer, niso pokazali zanimanja za srbskega predsednika.

Po navedbah vira portala Nova.rs je bil Vučićev obisk označen kot popoln debakel, saj je bila celotna srbska delegacija odpovedana od sodelovanja na slavnostni večerji v okviru Republikanskega nacionalnega odbora.

Preden je odpotoval v Ameriko na srečanje Republikanskega nacionalnega odbora, za kar je, kot je trdil, prejel povabilo, je srbski predsednik Aleksandar Vučić glasno dejal, da sta naslednja dva tedna pomembna, ker se bo srečal z najvišjimi ameriškimi uradniki, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Vučić je imel dobre namene in veliko volje, da Trumpu (na svoj način) predstavi trenutne razmere v Srbiji, a iz tega ni bilo nič. Predsednik se ne le ni srečal s Trumpom, ampak tudi ni videl nobenega od pomembnejših republikanskih predstavnikov. Kot kaže, je odšel zaman, z najnovejšim ultraluksuznim letalom, vrednim 53 milijonov evrov.

Medtem je bila objavljena novica, da je Vučić zaradi poslabšanja zdravja odpovedal bivanje v ZDA in se vrača v Srbijo. Natančneje – mediji so objavili, da je Vučić zbolel.

Kaj se je zgodilo pred obiskom in kako je bil napovedan

Vučić je izjavil, da ima potrditev za srečanja z vsemi pomembnimi republikanci in da je “pripravil več tem za pogovor” – od geopolitičnih do različnih vrst pritiskov, ki jim je Srbija izpostavljena. Dejal je, da bo Trumpa obvestil o svojih namenih “ne glede na velike pritiske, ki jim je izpostavljen samo on”.

Vendar se doslej nič od tega ni zgodilo. Predsednikovo potovanje na Florido ni bilo “najbolj plodno”.

Vir blizu uredništva Nova.rs, ki je seznanjen z Vučićevim bivanjem v Ameriki, navaja, da se predsednik ne le ni srečal z Donaldom Trumpom, ampak da se z njim ni srečal nihče od pomembnejših predstavnikov Republikanske stranke.

»Vučić je šel tja, da bi poiskal podporo Amerike in izkoristil to vrzel med ZDA in Evropo, da bi si zagotovil Trumpovo zaščito. To je ves čas poskušal storiti, zdaj pa je potreboval podporo in zaščito pred odhodom v Moskvo in zaradi razmer v Srbiji,« pravi vir našega portala in dodaja, da je bila udeležba srbske delegacije na gala prireditvi Republikanskega nacionalnega odbora na koncu odpovedana.

Ker je bilo predsednikovo bivanje v Ameriki očitno neuspešno, se postavlja vprašanje, koliko je stalo njegovo “potovanje okoli sveta”.

Zanimivo je, da je Vučić na Florido odpotoval z najnovejšim ultraluksuznim letalom Falcon 6X, ki je vredno pičlih 53 milijonov evrov.

Neodvisni poslanec in ustanovitelj novega Ameriško-srbskega združenja Žarko Ristić je za Danas povedal, da so srečanja, kot je Republikanski nacionalni odbor, običajno plačana z vnaprej določenim prispevkom.

 Udeležba za prihajajoči dogodek je določena na 44.000 do 440.000 dolarjev.

Musliu-Vučić se izogiba prehodni tehnični vladi za vsako ceno, zato pa ima v rokavu plan B kot predčasne volitve kjer bi spet “zmagal”, seveda z volilno krajo kot vsakič.

Dokler bo imel hulja (podlež) vzvod za nepoštene volitve, ga bo uporabljal. In ti vzvodi so mediji, pritisk in izsiljevanje državnih uradnikov, dostop do podatkov volivcev, državni proračun kot sredstvo za legalno korupcijo upokojencev, uporaba pretepanja brez kazni, privabljanje volivcev iz Bosne na državne stroške, štetje glasov diaspore in še več. Vse te stvari mu bodo omogočile, da s koruptivno pomočjo premaga študentsko listo. In potem bodo ljudje šli na ulice, vendar v še večjem številu in bolj agresivno, saj bi priznanje rezultatov vodilo v popolno diktaturo. In potem bi zlahka prišlo do uporabe orožja. Top, ampak ne dober. Preprosto povedano, to je bitka med Vučićevo mafijo in ljudstvom do gole kosti.

Hulja bo v skladu s svojim značajem, v skušnjavi, da s krajo in manipulacijo znova razglasi lažno zmago. Vendar bo opozicija s pomočjo študentov tokrat trdno nadzorovala volišča in ga bo ujela pri kraji. In potem veste, kaj sledi – ponovitev 15. marca, tokrat pa z drugačnim koncem.

Privolitev v volitve pod Musliujevimi pogoji je neumna pot v gotovo katastrofo za ljudi in državo. To je zanesljiv način, da se ista oprana baraba pojavi na površju in kmalu ponovno pride na oblast, tako kot leta 1945, le da bodo zdaj to njihovi potomci spreobrnjenih umov, brezbožniki, ki bodo zdaj slavili globalistično EU in njen nacizem z enako strastjo, kot so njihovi predniki prisegali na Stalina, Lenina, Marxa in Tita. Vsaj prej niso pustili, da bi se kdo dotaknil njihove države, in zaradi oblasti bodo podarili – ne prodali, ampak podarili – celo kosti svoje mrtve matere svojemu najtemnejšemu sovražniku.
Prepričan sem, da ima Srbija dovolj normalnih ljudi in da bo ta stvar končno delovala.

Medtem ko Vučić-Musliu v teh dneh poskuša nabirati politične točke v Rusiji za domačo rabo, pa pred javnostjo v lastni državi še vedno skriva dejstvo, da je bil v času njegove vladavine, zahvaljujoč izvozu v Ukrajino, podrt rekord v prodaji srbskega orožja. Glede na podatke je izvoz v Ukrajino, predvsem streliva, proizvedenega v Srbiji, od začetka ruskega napada na to državo 22. februarja 2022 presegel milijardo EUR. Za Srbijo je vrhunec cinizma, da prisega na prijateljstvo z Rusijo, medtem ko hkrati na skrivaj prodaja orožje Ukrajini. Eden glavnih nosilcev izvoza v Ukrajino je valjevsko podjetje Krušik in podjetja najljubšega trgovca z orožjem te vlade, Slobodana Tešića. Glede na dokumentacijo srbskih tovarn obrambne industrije se za potrebe Ukrajine pretežno proizvaja in izvaža topniško strelivo. Poleg končnih izdelkov srbske tovarne orožarske industrije izvažajo tudi polizdelke, zlasti tulce za topniško strelivo, ohišja tulcev za mine itd.

Prvič, tovornjaki, naloženi z orožjem v Srbiji, običajno gredo v Bolgarijo, kjer so posredniška podjetja, od tam pa nadaljujejo pot v Romunijo, nato pa se strelivo po železnici ali spet s tovornjaki prepelje v Ukrajino. Druga priljubljena pot je dostava iz Srbije s tovornjakom na Slovaško, od koder se nadalje prevaža v Ukrajino. Eden od načinov prevoza tovora so letala gruzijske letalske družbe Kamex, uzbekistanske letalske družbe SpaceB Airlines, azerbajdžanske letalske družbe Silk Way in Mesk Air iz Združenih arabskih emiratov, ki pristajajo na letališčih v državah, ki mejijo na Ukrajino. Novejša metoda je, da tovornjaki iz Poljske prispejo v srbske tovarne, kjer prevzamejo orožje in se odpeljejo neposredno v Ukrajino. Tovornjake poljskih prevoznikov so videli tudi v Krušiku v Valjevu.

Putin je seznanjen, Kremelj ve, kot kaže imajo  je v skupnem interesu pobijanje Rusov. Kar je Vučić za Srbe je Putin za Ruse.

Nazadnjaški Musliujev kartel je ustvaril kasto milijarderjev, ki so si z zlorabo in plenjenjem denarja iz proračuna zgradili poslovne imperije. Vendar pa ostajajo številne sledi. Organizacija Anonymous France je nedavno objavila podrobnosti tajne komunikacije Aleksandra Vučića z ruskimi poslovnimi partnerji, v kateri je spraševal, kako bi lahko z njihovih bančnih računov dvignil več milijard evrov. Živčni so tudi Vučićevi poslovni partnerji, lastniki srbskih gradbenih podjetij, kot so Ivan Bošnjak, Stojan Vujko, Zvonko Veselinović in Željko Drčelić. Vsem je jasno, da je korupcijska idila končana in da se bliža čas obračunavanja.

V javnih nastopih posnema svojega idola in ustvarjalca Vojislava Šešlja, rodovnika skrajnega primitivizma in agresije. V svojih poskusih obstanka na oblasti Vučić posnema Slobodana Miloševića. Izvaja nasilje nad ljudstvom, zlorablja politiko, sodstvo in medije ter počne vse, kar je Miloševića najprej pripeljalo v zapor, nato pa v grob.

Po istih opičjih običajih je tudi Vučić segel v državno blagajno, stisnil pest polno tujega denarja in ne ve, kako naj ga izpusti. Cvili, cvili, renči in grize, vendar se noče in ne more ločiti od svojega plena. Da bi ohranil vse, kar je nabral v zadnjem desetletju ali dveh, je pripravljen uničiti usode milijonov uporniških državljanov. V strahu, da bi sledi korupcije, ki je povzročila množični umor pod krošnjami Novega Sada, pripeljale do njega, Vučić sabotira preiskavo, podkupuje in preganja priče ter izvaja najbrutalnejše nasilje nad študenti. Proti mladim, ki so iskali pravico, je poslal svoje pretepaške enote in združene enote navadnih kriminalcev in strankarskih funkcionarjev. Po njegovem ukazu so manijaki, ki jih imenuje zvestovdani, napadli študente z noži, baseball palicami, kovinskimi palicami, kladivi in ​​noži ter jih povozili z avtomobili.

Vučić je celotno državo pahnil v kaos preprosto zato, ker trmasto noče odpreti pesti, spustiti plena in pobegniti iz pasti, v katero se je sam ujel. Tega ne more storiti, ker ima polne roke denarja drugih ljudi. V rekordnem času, odkar je leta 2012 prišel na oblast, je Vučić postal najbogatejši politik v Evropi. Razprodal je državno premoženje, od Kosova in Metohije do rudnikov, gozdov, rek, obdelovalnih zemljišč in drugih javnih virov, vključno z ljudmi, ki jih je oddajal tako imenovanim tujim vlagateljem kot bele sužnje.

S posojili, v skupni vrednosti več kot 25 milijard evrov, ki jih je najel za megalomanske, predrage in nepotrebne projekte, je zadolžil več naslednjih generacij srbskih državljanov. Za vzdrževanje fiksnega menjalnega tečaja je porabil več kot 45 milijard evrov, kar je omogočilo ogromno bogatenje strankarskih tajkunov iz uvoznega lobija.

Trenutno v Srbiji vladajoči Vučić-Musliujev režim zastopa interese nesprejemljivo majhnega števila ljudi. V Srbiji si večina v družbi želi iti v eno smer, manjšinska vladajoča skupina pa v nasprotno. Zato vladajoča skupina nima drugega izhoda, kot da se zateče k prisilnim ukrepom: ekonomskim, medijskim, političnim in končno fizičnim. Režim je moral, da bi preživel, v družbi uvesti diktaturo.

Režim v Srbiji ne bo predal oblasti mirno . Režim v Srbiji nima namena ukvarjati se z reševanjem problemov (te potiska “pod preprogo”). Edini cilj režima je sedeti ob davčni blagajni in upravljati skupna sredstva. Vezno orodje režimske skupine je denar, dohodek, privilegiji in lahek dobiček z ropom. Glavno orodje upravljanja s kadri je izsiljevanje, korupcija ali denar. Svoje osebje črpajo iz območja med mestom in podeželjem.

Ker majhna kasta, izključena iz kakršnih koli družbenih obveznosti, želi ohraniti svoj status. Zavedajo se, kako so obogateli. Zavedajo se kaznivih dejanj, ki so jih storili. Zavedajo se, da jih bo njihovo preteklo vedenje do ljudi in države pripeljalo pred sodišče, zaplembo premoženja in zaporno kazen. Torej, pobeg pred odgovornostjo in ohranjanje privilegijev. 

Ni mi jasno, da nihče ne vidi Vučićeve katastrofalne politike. Njegova naloga je preprečiti obstoj Srbije. Študenti so razkrili skrite namere AV pri razpadu Srbije. Zdravstvo je precej v ruševinah, šolstvo se zdaj uničuje iz sovraštva do študentov, vojske že dolgo nimajo več, policija je Vučićeva osebna garda in sodni sistem se razpada, v družbi pa se ustvarja vzdušje za državljansko vojno.

In prebivalci Srbije samo molčijo in vse to mirno opazujejo. Samo srbska otroci nekaj poskušajo, njihovi starši, stari starši, pa obračamo glavo stran od njih. Sramota.

Danes je imel Vučić shod v Nišu. Javni sektor se je moral prisilno udeležiti Vučićevega shoda, v nasprotnem sledi odpoved.

Odvetnik Božo Prelević je danes dejal, da se še nikjer na svetu ni zgodilo, da bi predsednik države pozival k blokadi sodišča in tožilstva ter grozil z zaprtjem univerze, kot to v zadnjih dneh počne predsednik Srbije Aleksandar Vučić, in poudaril, da se bo Srbija zelo slabo odrezala, če bo želela ohraniti takšno modrost.

Prelević je za agencijo Beta povedal, da napad ministra za pravosodje (Nenad Vujić) na tožilce in sodnike ter Vučićeva napoved blokade pritožbenega sodišča in tožilstva v Novem Sadu celotno našo realnost premika v nek segment onkraj razuma.

»Nikoli in nikjer na svetu se ni zgodilo, da bi predsednik države pozval k blokadi sodišča in tožilstva ter grozil z zaprtjem univerze, kot to počne v zadnjih dneh predsednik Srbije Aleksandar Vučić. Če bo ta modrost rešila to državo, bomo ravnali zelo slabo. Sodstvo, tožilstvo in univerza so temeljni stebri družbe, napadli pa so jih na način, ki ga niso zabeležili niti v času fašistov, komunistov, kapitalistov …« je dejal Prelević. Po njegovem mnenju je za vsakega normalnega predsednika pravna država merilo vedenja in upravljanja države.

»Vendar pa naš predsednik predlaga in zagovarja napad na sodnike in tožilce. Vučić člane svoje stranke, ki so deklici zlomili čeljust in ji zadali hude poškodbe, imenuje ‘junake’, zato je padla srbska vlada Miloša Vučevića. Predsednik, ki je v konfliktu s sodstvom, tožilstvom in univerzo, ne more zastopati države in ljudstva,« je poudaril odvetnik.

Na vprašanje, kakšne bi lahko bile posledice Vučićevega poziva k blokadi sodstva in tožilstva, je Prelević odgovoril, da je Vučić maščevalen in se ne bo ustavil pri rušenju državnih institucij, Beograjčanom pa posveti tudi prek Ćacilanda in zvočnega topa.

“Vučić se ne bo ustavil pri rušenju državnih institucij, ker jih dojema kot svoje sovražnike. Ne bo se ustavil, ker v sebi nosi nekakšno iracionalno maščevanje, ki ga izkazuje proti vsaki instituciji, za katero sklepa, da mu je storila krivico. Vučić je preprostega človeka v odnosu do državnih institucij postavil kot zaželenega in obveznega. Ima željo ponižati in premagati vsakogar, ki mu nasprotuje,” je ocenil Prelević.

Izjavil je, da je priljubljenost študentov vplivala na drastičen padec gledanosti Srbske napredne stranke (SNS) in Vučića.

»Vučića ne bi motili protesti študentov in državljanov, če bi bila njegova gledanost visoka. Mrzlično, a neuspešno, išče odgovor, kako izstopiti iz politične krize, v kateri se je znašel. Povsod, kjer se je pojavil, je doživel fiasko: v Nišu, Beogradu, Sremski Mitrovici, Miamiju, Moskvi … Vučić nima več podpore niti v sami SNS. Težko sprejema realnost in zdaj poskuša s silo ohraniti oblast,« je poudaril Prelević.

Dodal je, da je predsednik Vučić Srbiji povzročil veliko škode in da je odgovoren za izgubo Kosova.

“Ni pripravljen mirno oditi z oblasti, kot so to storili Vojislav Koštunica, Boris Tadić in Tomislav Nikolić. Vučić se zaveda, da je Srbiji povzročil veliko škode in da zaradi tega ne more več mirno živeti v tej državi. Če bi branil Kosovo, kot zdaj brani svoj sedež, Kosova ne bi nikoli izgubili. Bo predmet kazenskega postopka ali pa se bo odselil kot Mira Marković,” je zaključil Prelević.

Podgana je najbolj nevarna, ko je potisnjena v kot.

Potisnjen v kot, ponižan, zasmehovan in preziran od večine srbskih državljanov, je nori Picousti Musliu, nesposobni uzurpator postavil vlado,  ki nima ne legitimnosti ne legalnosti. Državni zbor, v katerem so vsi koruptivni člani opozicije, ki so bili izvoljeni na neustavnih, nezakonitih in kriminalnih volitvah, celo lažna opozicija priznava, da so bile volitve ukradene, Uzurpatorju dovoljuje, da še naprej uničuje državo in ljudi.

Njegova strategija je jasna: odlašanje, groženje, izsiljevanje, podkupovanje, laž, pretvarjanje in laskanje svetovnim mogotcem. Komisarjem iz Bruslja obljublja, da bo izpolnil vse, kar od njega zahtevajo, priznanje teroristične paradržave na srbskem ozemlju Kosova in Metohije je le še vprašanje časa, potovanje v Moskvo, ki mu ga je pripravil papežev ljubitelj cvetne revolucije in polkovnik Irinej Bulović, na parado, in potovanje v Miami, v novem Falconu za 53 milijonov evrov, iz proračuna bankrotirane Srbije, na večerjo z Donaldom Trumpom, ki  bo stala več milijonov dolarjev; Vse to počne iz obupa, da bi za vsako ceno ohranil oblast, saj se le tako lahko izogne ​​aretaciji, javnemu sojenju in zaporu.

Popolnoma jasno je, da mora Uzurpator Musliu za vse, kar je storil, dobiti dosmrtno ječo, da mora celotna tolpa njegovih zločincev prav tako končati v zaporu, s popolno zaplembo premoženja. Zato se na vse mogoče načine trudi podaljšati tisti zadnji udarec ljudskega maščevanja in kaznovanja za svojo veleizdajsko politiko. V svoji psihopatološki norosti je pripravljen uničiti Srbijo, ker je mislil, da je Srbija. Če njemu ne uspe, naj propade tudi Srbija. Edini način za podaljšanje njegove vladavine je uvedba – terorja.

Ćacijeva vlada, ki jo vodi premier Đura, novopečeni lastnik nepremičnine v vrednosti milijon evrov, je le intermezzo pred izrednimi parlamentarnimi volitvami, na katere želita prebrisani uzurpator in njegova opozicija popeljati uporniške državljane. Najboljši način za zrušitev ljudskega upora in biblijskega študentskega podviga, za osmiselnost vsega, kar je bilo storjeno v zadnjem pol leta, za nepovratno uničenje prebujene energije državljanov, najboljši način za podaljšanje nacionalne tragedije, agonije in norosti padajočih krošenj, je mogoče doseči z novimi volilnimi prevarami.

Strategija Uzurpatorja in njegovih političnih lopovov je zvabiti študente na predčasne parlamentarne volitve. Vlečejo jih v svoje smrdljivo močvirje, kjer vedo, da jih bodo zagotovo utopili v živem blatu primitivizma, neumnosti, prevar, perverznosti in nasilja. Zvabijo jih na svoje igrišče, kjer jih lahko zagotovo premagajo. Študenti ne smejo sprejeti te umazane igre. Predčasne volitve junija so samomor za študentsko gibanje. Napihovanje plačanih političnih masturbatorjev, s katerimi bodo študenti zagotovo zmagali, dajanje zagotovil, da je zmaga zagotovljena, ta zagotovila pa nikoli niso objavljena, podpora korumpiranim opozicijskim voditeljem, ki želijo uničiti študentsko gibanje, ker neposredno ogroža preživetje nesposobne opozicije, vse to je organizirana propagandna dejavnost korumpiranega uzurpatorja za konec študentskega upora, ki je edini, ki ga je doslej resno ogrozil.Uzurpator in njegova tolpa kriminalcev na oblasti bi oblast zapustila le pod pogojem, da bi jima zagotovili, da ju ne bodo aretirali in sodili, da ne bo zaplembe nezakonito pridobljenega premoženja in da bodo lahko mirno uživali svoj naropani kapital, nekje na svetu. Kdo jim to lahko zagotovi? Samo – opozicija! Zato vas ne sme presenetiti, da je iz vrst malomeščanske opozicije, pa tudi iz vrst pop patriotov, slišati vse več krikov, da je treba uzurpatorja v miru izpustiti in da se mora med vlado in opozicijo doseči konsenz o reformah v družbi. Gospodje, tovariši, bratje in sestre, to je podla prevara. Fašističnega režima ni mogoče reformirati.

Srbska akademija znanosti in umetnosti (SANU) je sprožila pobudo za odstop srbskega predsednika Musliu Vučića.

V besedilu pobude je zapisano, da člani Srbskega združenja študentov in učiteljev menijo, da “noben posameznik, niti predsednik republike, nima pravice rušiti demokratičnega reda in ogrožati državnih in družbenih interesov zaradi osebne ali strankarske moči”.

Besedilo pobude v celoti.

“Mi, člani Srbske akademije znanosti in umetnosti, vodeni z najvišjimi interesi ljudstva in države, globoko zaskrbljeni za prihodnost Republike Srbije, s tem javno zahtevamo odstop predsednika republike Aleksandra Vučića zaradi propada demokratičnih, institucionalnih in družbenih temeljev naše države.”

V preteklem obdobju smo bili priča:

– Spodkopavanje volilnega procesa z manipulacijo volilnih seznamov, kupovanjem glasov in zlorabo državnih virov;

– Nadzor nad tožilstvom in sodišči, kar resno ogroža pravno varnost državljanov;

– Zatiranje svobodnega tiska in medijskega pluralizma, skupaj z uzurpacijo nacionalnih televizijskih frekvenc in

preoblikovanjem javne službe v propagandno orodje vlade;

– Prekomerno zadolževanje države, brez javne razprave in nadzora, kar ogroža gospodarsko stabilnost in prihodnost prihodnjih generacij;

– Prikrivanje kriminalnih afer, ki šokirajo javnost, hkrati pa ščitijo odgovorne posameznike;

– Pojav razširjene korupcije, prirejenih razpisov in popolnega pomanjkanja preglednosti pri delu državnih organov;

– Uničenje temeljnih stebrov družbe – izobraževanja, zdravstva, znanosti, kulture in umetnosti – ki so bili pripeljani v stanje kronične krize in zanemarjenosti.

Njegovega odstopa ne zahtevamo iz političnih razlogov, temveč zaradi moralne odgovornosti, ki jo čutimo do državljanov in prihodnosti Srbije.

Verjamemo, da noben posameznik, niti predsednik republike, nima pravice rušiti demokratičnega reda in ogrožati državnih in družbenih interesov zaradi osebne ali strankarske moči.

»V času resne krize in naraščajoče družbene polarizacije menimo, da je odstop Aleksandra Vučića edini možni korak k odprtju prostora za dialog, obnovo institucij in povrnitev zaupanja državljanov v državo,« piše v besedilu, ki so ga podpisali člani Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU), v katerem je navedeno, da je »podpis predloga v teku«

V skupnem zločinskem podvigu proti Srbiji so Vučić in njegovi sodelavci iz progresivnega kartela povzročili neizmerljivo škodo. Oropani in osiromašeni državljani so izpostavljeni mučenju javnih izvršiteljev, ki jih letno oropajo za približno 1,2 milijarde evrov. Državni dolg je poskočil na več kot 40 milijard evrov, državljani pa dolgujejo 6,6 milijarde evrov samo za gotovinska posojila. V Srbiji vsako leto zboli za rakom več kot 42.000 ljudi, približno 20.000 pa jih umre.

Samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta je umrlo 33.395 ljudi, rodilo pa se je le 17.960 dojenčkov. Od 4500 vasi jih več kot 3000 nima zdravstvenih ustanov. Napredna vlada ne bo gradila ambulant, denar zapravlja za nogometne stadione ter predrage in nepotrebne ceste. Vučić je storil vse, kar je lahko, da bi ugasnil življenje v Srbiji, a mu ni uspelo. Preprečili so mu študenti in uporniško ljudstvo.

Odgovor Dragana Đilasa Marti KOS.

Predsednik Stranke svobode in pravice in poslanec D. D. Đilas je evropski komisarki za širitev Marti Kos naročil, naj izpostavi konkretne reforme, ki so bile v Srbiji izvedene v času vladavine Aleksandra Vučića in Srbske napredne stranke, in jo prosil, naj, če ne more povedati resnice o tem režimu, “ne pove ničesar”.

Djilas je včeraj na družbenem omrežju X komentiral Kosovo izjavo in vprašal, “ali je v redu ali so jo ugrabili”. Berem tvojo zadnjo izjavo, tvit, ki si ga objavil/a, in se sprašujem, če si v redu? Ali ni vročinski val prejšnjega tedna pustil posledic? Ali pa so te ugrabili? Če je slednje, pomežikni, da bomo vedeli.

»Ko ste nazadnje na Twitterju objavili sporočila podpore režimu, ste pojasnili, da svojih tvitov ne pišete, niste pa povedali, kdo jih piše? Glede na slednje bi rekel, da to počneta bodisi Ana Brnabić bodisi Nebojša Krstić,« je zapisal Đilas.

Vprašal je tudi, o kakšnih reformah in o kakšni evropski poti govori Srbija.

»In dejstvo, da je pred nekaj dnevi postopek izvolitve članov REM že drugič propadel, je to spodbudno? Vas spodbudi tudi dejstvo, da je bil Vučić v teh 150 dneh skoraj dvestokrat na televiziji z nacionalno frekvenco, prava opozicija pa niti enkrat,« je dejal.

Ko je govoril o nedavno izvedenih lokalnih volitvah, je Kos vprašal, ali jo opogumljajo prizori iz Kosjerića in Zaječarja, kjer so se glasovi kupovali na veliko.

»Ali pa morda dejstvo, da srbsko tožilstvo in policija že skoraj pet let nista ukrepala glede dokumentacije o komunikaciji v Skyju, ki sta jima jo posredovala Europol in Eurojust? Je dejstvo, da so fakultete zaradi študentskega upora zaprte že šest mesecev in da resne mednarodne organizacije 15. marca potrjujejo uporabo zvočnega orožja? Se spomnite, da je bil to dan, ko je Vučić pred predsedstvo pripeljal morilce, preprodajalce drog in kriminalce z namenom napada na ljudi, vi pa ste se mu zahvalili za to, da ni bilo žrtev,« je dejal Đilas.

Vprašal jo je tudi, ali jo opogumljajo zakoni, ki so bili sprejeti na isti dan kot trije medijski zakoni in ki predvidevajo novo zadolževanje Srbije v višini več milijard evrov?

»Če je najemanje posojil pri komercialnih bankah za infrastrukturna dela, ki jih Kitajcem dajemo brez razpisa, spodbudno, zakaj ne bi tako delali tudi v svoji državi Sloveniji? Ali kjerkoli v Evropski uniji,« je dodal predsednik SSP.

Kosa je prosil, naj konkretno pove, katere reforme je Srbija izvedla v zadnjih desetih letih, in da če ne more ali noče povedati resnice o režimu Aleksandra Vučića, naj ne pove ničesar, saj, kot pravi, “vsakič, ko Srbija spregovori, naredi korak dlje od Evrope, proevropski usmerjeni ljudje pa spremenijo svoj odnos”.

»Ampak se ne splača. Zdi se, da je vpliv Vučićevega tesnega sodelavca in vašega prijatelja Zorana Jankovića na vas prevelik in da se ne morete rešiti iz jeklenega objema njega in Ursule von der Leyen. Streljivo za Ukrajino, laž, da se bo v Srbiji kopal litij, in posli s Francijo, ki so vsi v škodo Srbije, so očitno pomembnejši od kakršnih koli vrednot. Danes Srbijo stane Evropska unija, ker se odpove osnovnim evropskim vrednotam. A verjemite mi, kmalu bo to Evropo stalo še več,« je zaključil Đilas.