Med enim letom in srednjo šolo je cirka 14 let za to, da se otrok navadi še na koga. Ampak kako monovsko, če ni belo, je itak črno.

O punce, koliko ste napisale 🙂
Samo v vednost, da sem daleč od mame, ki bi hotela biti za otroka center vesolja in ga nikamor ne bi pustila in bi mu kratila stike z drugimi osebami. Daleč od tega, kar se na otroku tudi pozna. To, da ne bi zrastel v samostojno osebnost, me že zdaj ne skrbi, ker se mu navajanje na samostojnost močno pozna že zdaj. Bistvo odločitve je bilo povsem nekje drugje, vseeno pa sem želela slišati vaša s tem, česar namenoma nisem povedala, neobremenjena mnenja glede kratkih počitnic. In ker ste me glede pardnevne odsotnosti potolažile (kot prvič mama sem se samo hotela prepričati, da je to ok za otroka, itak sama čutim, da velike škode za par dni ne more biti), naj povem, da otrok sicer zdajle ne bo šel s starima staršema – kar nima zveze z mojim domnevnim pretiranim zaščitništvom (ki, kot rečeno, ne obstaja) – bo pa zagotovo šel z njima za par dni prav v kratkem. Kot ste ene rekle, ja, tudi midva z možem rabiva malo predaha, ta trenutek so v igri pač druge stvari in sva se temu na ta račun odpovedala. Kar pa ne pomeni, da si ne znava vzeti časa zase. Tako. Prav vsem lep pozdrav in hvala za mnenja še enkrat.