Vsi jamrate, kako so stanovanja draga in nedostopna mladim.

Pri tem pa se spominjate, kako so vaši starši prišli enostavno do stanovanj.

Ampak ali vam je kdo povedal, da so vaši starši sami, s svojimi rokami, zgradili hiše, vse gradbene faze, od nakupa parcele in pridobitve dokumentacije do zaključka gradnje vseh prostorov v novozgrajeni hiši?

Ali vam je kdo povedal, da so ljudje živeli v nedograjenih hišah leta in leta, dokler jih niso uspeli do konca zgraditi? Da ste tudi vi verjetno preživljali prva leta vaših življenj na gradbišču vaše hiše?

Ali se je kdo od vas spomnil, da bi sam, z lastnimi rokami, zgradil hišo?

Da, včasih so mlade družine, ki so imele majhne otroke, po službi gradile hišo, ne vozile otrok na treninge, pa otrokom ni nič manjkalo.

Mi smo, oziroma sem zgradil do sedaj 3 hiše in povsem adaptiral štalo, gradim že od kar sem prišel iz vojske in ja ves ta stok kako je vse drago je norost, kupi si parcelo, zrihtaj papirje potlej pa namesto kofetkanja, kolesarjenja in fitnesiranja pač vsak dan delaš na gradbišču s kolegi katerim je kaj do tebe  in tvoje blaginje.

Ne bi, ravno zato, ker se vsega opisanega spomnim.

Kako lahko rečeš, da tem otrokom ni nič manjkalo 🥺

Hišo sem zgradil (skoraj) sam. Sicer je malo nadležno, ko ti niti metra na koncu nihče ne poprime, ampak gre.

Če bi bil še enkrat mlad, bi si jo spet.

po moji oceni so imeli ljudje včasih bistveno več praktičnega znanja in sposobnosti, kot ga imajo sedaj. Možno, pa tudi, da so bile hiše vsesortno zgrajene 🙂

Avtor, niti pod razno. Sem vse to doživela,  kar pišeš. Kot otrok sem tudi pomagala.

Garanje, garanje,  odrekanje, nobenega prostega časa,  nič dopusta… samo garanje.

Ne hvala.

Smo gradili na podoben način vikend, le da smo šli pogledat delavce vsak vikend in nismo mi postavljali zidakov in mešali betona.

Sem pa bila zraven, ko so sorodniki zidali, udarniške akcije, vso sorodstvo + dva zidarja za komando.

Ravno z možem razmišljava, da bi kupila še eno parcelo in tam postavila še en vikend za prodajo.

danes so parcele dražje, kot pa 30let nazaj. rabiš kredit že za parcelo, pa drugega še za hišo. vsaka parcela je že na ”elitni” lokaciji, vsk ki ima pet minut časa je elitna lokacija, prideš tja pogledat je pa neki povsem običajnega. nimajo pa vsi v familijo sorodnikov pa da podedujejo nevem kaj vse od stanovanj, parcel, gozdov, vikendov,….

Prav na tej točki se vidi kako je kdo delal v preteklosti, torej če so starši imeli pamet in so gradili v komunizmu so danes v preveliki bajti sami, če so po Jazbinšku odkupili stanovanje in morda kupili še eno za mali denar so profitirali, če so rekli ne bom kupil so bili neumni ker za 5000 dem se stanovanja ne dobi več, nadalje če so tisto drugo oddjali so profititrali še za tretje , pa dva prodali ,kupili hišo, enega oddajali in kupili spet nova, tisti katerim se nič ne da so pa v najemu in jamrajo kako je vse drago, za avto, potovanja pa ni škoda denarja…

Bajto sem si postavil sam s prijateljevo pomočjo.

Sicer ne na staromoden način, ko so udarniško mešali beton in betonirali.
Ko je bilo treba več betona, sem naročil hruško iz betonarne in je bila plošča fertik v dobri uri.

Tudi ometi in estrihi so narejeni strojno.

Max kolikor nas je ob istem času hkrati delalo na bajti, smo bili trije domači delavci (ne štejem npr. voznikov materiala ipd.).

BI, ce bi bila kreditno sposobna. Ker pa nisva, kar ostane, gre za ti luksuz otrokovih dejavnosti in 13d dopusta poleti na hr morju s 3* app…. v bistvu je zalostno da ne moremo vsi ki delamo do nicesar svojega….samo nekateri lahko….v zivljenju nisem prosila za nič in nismo socialkarji. A se posebno trenutna draginja in place ki so nespremenjene, so stvari se poslabsale. Se za solske delovne zvezke mora marsikdo sparat…nasa ima v 6 razredu npr za kupit 190€ dz in atlas.

Samo cvenka ni. Da se pa vse z voljo in nekaj pomoči, vendar traja dlje.

Če bi še enkrat, bi najbrž naročil 2 ali 3 ladijske kontejnerje. Zložiš vkup kot lego kocke in obložiš. Fertik deu.
Prodajajo pa tudi že obdelane.

Neuničljiva zadeva (potres, požar, …)

Bežno se spomnim časov, ko je veliko ljudi gradilo svoje hiše. Resnici na ljubo, parcele so večinoma dobili od staršev ali pa so bile poceni. Ljudje so si zelo pomagali med seboj, imeli pa so tudi več časa. Službe so bile do max 3h, večina do 2h. Krediti ugodni. Je bil pa to velik matr. Tudi materialov ni bilo vedno. Marsikakšno popoldne, skoraj vsak vikend, večji del dopustov in denarja je šel za gradnjo. Cele družine so delale, ženske kuhale za delavce, otroci nosili cegle in pomagali kaj drugega. In tako več let. Otroci so bili za marsikaj prikrajšani. Niso hodili na morje, smučat, na izlete.

No pol pa bereš, da so zidali bajte za otroke, a samevajo v velikih bajtah. Ali se bere, če otroc živijo v hišah staršev, da so pač nesposobni, nezreli ipd.. Včasih so zmogli graditi tudi z delavskimi plačami, pa kup sosedske in sorodstvene pomoči je bilo, pa malo manj projektov so poznali, pa papirjev, uradov, izolacij je bilo manj, pa še česa, pa malo po svoje je bilo. Primerjati včasih in sedaj ni glih. Gradnja včasih ali danes je, kakorkoli obrneš, vezana na denar. Včasih ti je kdo kaj zastonj naredil, sedaj ti pa ne bo. Pa če že gledaš nazaj, včasih je bila šola pet, šest ur, pol je blo pa frej. Včasih se je oddelalo osem ur, pol pa frej. Sedaj pa, cel dan v šolah, službah. Po možnosti za famozno minimalno plačo.

Včasih se je dalo, zdaj ne več. Včasih so bile parcele poceni, dovoljenja prav tako in material tudi. Pa cena dela.

Zdaj vas po ledvicah tepejo z železno palico vsi možni paraziti in interesne skupine, ki so si spisale zakonodajo. Plačati je treba arhitekta, projektanta in ne vem še koga. Cene parcel, dovoljenj, materiala in gradbincev pa so bolane.

Solo gradnja za ugoden denar je še možna v BiH, Srbiji in Severni Makedoniji.

No smo zidali… zidarjem sem nosila opeke, vozila malto, električarjem pomagala vlečti suholefs, vodovodarja sem le animirala in mu kuhala kavo, malarjem sem pomagala barvat, keramičarju sem nosila keramiko, pomagala fugirati in čistiti po fugiranju, pohištvo sem sama sestavljala…uživala sem. Vem tudi podirat z hiltijem, lepit knauf plošče, kitat in gletat. Tudi z motorko sem že žagala. Pa še nisem 50.

No,, ja delno se strinjam s tabo. V tem, da je šel ves prosti čas, dopust za garanje. Da ni bilo uživanja, ker je šel ves denar v gradnjo.

Ne strinjam pa se, da so imeli včasih več časa. Ja, so končali ob dveh, treh, ampak so začeli ob šestih, sedmih.

Zdaj marsikdo konča ob štirih, petih, ampak začne pa ob osmih, devetih.

Pa včasih so morali kar naprej neke solidarnostne sobote delat, za ČG, Kosovo… pa soboto za samoprispevek pa obiačjen delovne sobote… torej več delali kot denas.

Avtor, pozabil si bistveni podatek-koliko stane zazidljiva parcela, dovoljenje, gradbeni material, statika, izolacija, pohištvo, električna napeljava, delavci ??!! Glej nisem iz tega poklica, a vsakemu je jasno, da se nekdo brez znanja ali vsaki drugi človek tega ne more lotit.

Ne vem kaj ti sicer jemlješ pod jamranje, a 150.000-200.000 € stanovanje v bloku je nagravžno drago. Plus stroški vsaj 200-300 € na mesec od upravnika. Kdor nima službe in ni pri zdravju ……….. Tudi če mladina da stran kofetkanje in fitnes, ne bi šlo skozi.

Se pa strinjam da imajo mnogi še vedno ogromne plače in nepotrebne izdatke za afnanje.

Vse je res, kar pišeš. Razen to, da otrokom ni nič manjkalo. Nekateri otroci so živeli pri starih starših, da so starši zgradili bajturine in se potem kmalu zapili, ločili ali celo pobili. Ženske so bile po 5 do 10 let petek umin svetek same z otroci, ko so moški delali ali pa “delali”. Enkrat pri sebi, drugič pri sosedu, vedno pa so končali dan s pivom v roki, tudi med tednom. Za vikende pa sploh.

Vsako obdobje, vsak čas ima svoj čar in svoje temne sence.

Mejte se radi! Ne obsojaj, pomagaj! Srečno!

Tast je konec 60-tih let od očeta dobil veliko parcelo. po pesek se je s konjem vozil k Savi. Graditi – predvsem betonirati – so mu menda pomagali bratje in možakarji iz vasi.

Delal je od 6h-14h, tako.da je imel popoldan na voljo dovolj svetlih ur za gradnjo. Zelo pomemben podatek je ta, da so v službi delali 3x-4x manj kot mi sedaj in da je otroke pazila cela vas.

Imeli so kopijo nekega (zelo slabo domišljenega) tipskega načrta hiše, po katerem so gradili. Najel je električarja, vodovodarja, krovce, pa seveda mizarje za okna in vrata.

Hiše jasno niso dovolj izolirali, hidro zaščito so recimo izvedli po 30-tih letih.

Gotovo je bilo med gradnjo naporno, je pa res, da je tast za hišo porabil cca 4-5 let, potem se pa ni ničesar več pritaknil.

Jz sm se rodil v fertig hišo brez fasade, ki je bila končana kako leto po mojem rojstvu.

Za našo hišo je načrt risal oče, podpisal dedi, je bil t.i. višji gradbeni projektant al kako se je včasih temu reklo.

Vikend se je kupilo praktično za pest riža leta 77…staro kraško hišo nad Izolo, ki smo jo udarniško natunali leta 93…glavne rukerje je nardila očetova firma, določene detajle pa sami med dopusti (estrihi, ometi…)

Smeh: Načrt je narisala mama, podpisal oče…

Sem že kle pisal, da si včasih lažje prišel do strehe nad glavo…oče je leta 76 zavrnil službeno stanovanje v Šiški, češ, kaj mi bo saj končujemo hišo…

Bi gradil, ker je nekako zanimivo, rabiš pa čas…ni nobena umetnost- rabil bi le krovca, ker ne maram višine, pa štromarja da mi zveže pizdarijo v števec, da dobim žegen elektra.

K iz moje izkušnje- ni problem vgradit 2,3 okna…problem rata k jih je 39…

Današnje generacije so sposobne hišo zgradit samo na pametnem telefonu. Sposobni so za tik tok, instagram in ostala družbena omrežja..

Kako podcenjujoce …

Vcasih si bil lahko frajer in gradil hiso, ko si imel parcelo doma (danes ze komaj kaj dobis za 100 jurjev, verjetno sem rekla bistveno premalo), pa ko si imel ene 2- 3 sorojence vsak, pa je cela zlahta udarnisko pomagala, enkrat enemu, drugic drugemu … tudi pravil, omejitev je bilo bistveno manj.

Seveda pa je slo to tako hvaljeno lastno grajenje bajt na skodo druzine, otrok. Nobenega ni brigal, kako se pocutijo, itak niso mel cajta zanje. Bajta!!!!