Državna služba. Poslovanje s strankami. Sodelavka prav ponosno zjutraj pove, da je (kljub svoji ne tako nizki plači) oblečena v majčko iz Hoferja za 5€. Meni se zdi malo mimo, pa da se še hvali s tem. V službi moramo biti ugledno oblečeni, a ni tako?

Ali tudi ve nosite taka oblačila (Hofer, Mana, Lidl, Spar,…)?

Tiudi j+nosim taka oblačila, ker se da dobit kako fajn cotko ki mi je všeč pa še poceni je in me ni nič sram.
kaj je pa tu tako sramotnega če mi prosim razložiš?

čaki mal, a se na daleč vidi, da je kupljeno v Hoferju in da je stalo 5 €.

A če bi ista stvar bla kupljena v Sportini za 50 €, bi bilo pa OK?

Meni je čisto vseeno, kje je stvar kupljena in koliko je stala, važno, da izgleda OK in situaciji oz. priliki primerna.

A če nimaš majhne plače, ne smeš kupovati poceni, čeprav je kvalitetno? Velika večina Hoferjeve in Lidlove tekstilne ponudbe je čisto spodobna.
Mislim, da ima znanka več pameti pod streho kot ti.

Za v službo kupim in nosim vse, kar mi je všeč in mi paše.
Razen zelo prestižnih blagovnih znamk, ki si jih ne morem privoščit.

Reklamnih majic pa ne.

Kaj bi dala, da bi imela take probleme kot jih imaš ti. Vsakič znova me presenetite s kakšnimi malenkostmi se ukvarjate.

Moje najljubše kavbojke, ki jih z veseljem nosim tudi v službo, so iz Hoferja. Daleč naokrog edine ki mi pašejo na tazadnjo. Bila sem pripravljena odšteti tudi 100 EUR za kavbojke, ki mi pašejo na tazadnjo kot ulite, odštela sem šest.

Jaz imam same poceni cunje, pa mislim, da sem čisto super oblečena.

Oni dan mi je kolegica z debelejšo denarnico (in veliko debelejšo ritjo) nekaj kvasila o tem, da ona pa že ne bi Kik oblekice nosila za v službo, pa jo je slišal moj mož in mi kasneje rekel, da v Kik oblekici za 9 EUR vseeno zgledam 100x boljše, kot ona in njena rit v neki Tomi Hilfinger (ali kaj že) obleki št. 48!

Sicer upam da provociraš.. ker razen namerno je tak primitivizem res že težko sproducirat.
Jaz veliko kupujem v zgoraj navedenih trgovinah, tudi v Mani in NKD se kaj najde, pa nimam ravno minimalca. Zato ker kupim tisto kar mi je všeč in mi paše, ko pomerim. In mi sladko dol visi ali je stalo 5 ali 9.99 evrov. Na kraj pameti mi ne pade da bi plačala za preprosto majčko 40 evrov ali več, pa če gremo za ta denar vsi štirje na pico.
Ravno tako bi tebe lahko kdo imenoval s kakim ne ravno lepim izrazom, ker si toliko trapasta, da plačuješ velik denar za cunjice iz katerega se financira fancy poslovni prostor, pa vsemogoče reklame vsepovsod. Ker cunjice same so izdelane prav tako na Kitajskem ali v Bangladešu, ne glede na to, katero blagovno znamko nosijo. ..če slučajno nisi vedela.

Najprej sem mislila, da gre z majčko z napisom Hofer. takšne prav gotovo ne bi nosila v službo. Če ja pa majčka kupljena v Hoferju ni nič narobe z njo in jo sodelavka nosi v službo, če se dobro počuti. Nič ne vidim narobe pri tej njeni odločitvi.

Roko na srce, kakšne bistvene razlike med Kik, Mano in Hoferjem na eni in H&M, Orsay in Zaro na drugi strani ni, čeprav se šteje, da si občinski revež, če kupuješ v prvih in mladosten, če v drugih. Vse skupaj je pa isti šmorn, kar se kvalitete tiče.

To pa res ni pomembno kje je kakšna stvar kupljena 😛

sama kupim tisto, kar mi je všeč, se lepo nosi in ni predrago. mi je pa vseeno ali je kupljeno v hoferju, sparu ali pa kateri drugi trgovini. sicer najraje kupujem v orsay, ker so mi njihove majčke in hlače še najbolj udobne.
je pa res, da ne delam s strankami in se oblačim glede na razpoloženje (včasih elegantno, drugič športno) ter če je kakšen sestanek ipd. potem sem obvezno bolj elegantno.

marsi katero prestižno oblačilo je narejeno v isti tovarni kot neko oblačilo ž-nj blagovne znamke. Razlika je le v ceni in etiketi.

Sicer pa so izdelki iz Lidla in Hofra dokaj visoke kvalitete. Včasih bi človek prej razbil atom kot pa predsodek.

Ne ni primerno nositi cenena oblačila za v službo. Če imaš primerno plačo in službo na nivoju, se moraš spoštovati in tudi primerno obleči. Žal pa eni namenijo denar samo za hrano in nezdravo živijo, za kaj lepega nase dat in za svoje dobro, pa jim je vedno žal denarja. Cenena oblačila so že na daleč vidna. Pa še pri pranju se takoj razvlečejo in več stane kupovati veliko cenenih oblačil kot manj dražjih, ki ti dobro služijo. Sem kar razočarana kakšne obiskovalke tukaj imamo…

Kakšna pa so po tvoje necenena oblačila?

Večji del tekstila v trgovini Hofer/Lidl ima oznako evropska marketica-materijal prijazen naravi/človeku, kar kar v drugih trgovinah le s težavo dobiš.

Jaz tudi. Recimo tebe in avtorico prispevka. Fajn ste tisti, ki kar lepo stlačite vse v en koš. Majica iz Hoferja = nezdravo življenje.

to, kje je majčka kupljena nima nobene veze z ugledom.

drugo pa je, če ima majčka preglobok izez ali če je preveč prozorna in …….

Podvprašanje: pa bi ti ugotovila, da ima majico iz Hoferja za pet evrov, če ti ne bi povedala?

Jaz tudi kupujem poceni oblačila in to preprosto zato, ker se jih po parih mesecih ali še prej naveličam.

Da pa bi kupila eno ohohoho znamko majce in jo potem trajbala do nezavesti, dokler se ne bi skozi bidlo mi pa res ni…

Sama nosim samo oblačila iz teh trgovin, ker so mi cenovno dostopna. Poleg tega pa mi oblačila ne pomenijo bistvo življenja.V večini primerov pa itak plačamo samo blagovno znamko.
In oblačila iz Mane, H&M, Kik in ostale podobne so lahko prav tako kvalitetna.

A potem nosiš narobe obrnjena oblačila, da se vidi etiketa, ki je, seveda, ustrezna ali kaj?

itak da ne. če bi rekla, da je iz Sportine, bi glih tako verjela.

BTW, v zadnji Mladini je članek o The Uniform Project[/url] – modna oblikovalka se je odločila, da bo 365 dni nosila isto malo črno oblekico v najrazličnejših kombinacijah. Na spletni strani si lahko ogledate video posnetke, slike vsakega dneva v letu, komentarje in odzive. Meni se zdi stvar fantastična.

Hm.
Nosim oblačila znamke Olsen, Gerry Weber in podobno – ker so mi pač všeč kroji in barve.

Občasno pa kupim tudi kak kos v Eduschu (Tschibu) in moja najljubša majica je stala 8,99 EUR.
Še danes je taka kot pred termi leti, barva je obstojna, kroj odlično rezan (ne vleče), pa še všeč mi je in jo res veliko nosim.

Sicer za nobeno stvar (bodisi obutev, obleka, avto, stanovanjska oprema) ne govorim naokoli, koliko je stala, ker to res nikogar ne zanima. Če pa bi me sodelavka vprašala, bi ji povedala, kje sem jo kupila in ME NITI MALO NE BI BILO SRAM.

Zakaj? Če je lepo, okusno, primerno delovnemu mestu, čisto, če je človek, ki to nosi, urejen – zakaj bi nekoga moralo biti sram kosa oblačila?