Prvi in tretji se strinjam, drugi pa:
Jutri, ko bo sonce vzšlo, in tudi zvečer, ko bo zašlo, moramo v roke vzeti fotoaparate.

Zakaj – ker lahko obarvana dela bereš tudi brez vmesnega. Malo vaje še potrebuješ, drugače ti gre pa kar v redu. 🙂

To je glede postavljanja vejic, drugače pa povedi niso ravno najboljše (ponavljanje zato v prvi itd.).
[/quote]

Tako je! “Ko bo sonce vzšlo” in “ko bo zašlo” sta vrinjena dela stavka (ne vem, kako se že slovnično reče) in morata biti z obeh strani zamejena z vejicami. Ne moreš drugim preverjati slovnice, če tvoja šepa.

Bravo, Zvedavec.
Vedno natančen in učinkovit (pa strokovno podkovan, seveda).

jaz bi takole

Prvi in tretji se strinjam, drugi pa:
Jutri, ko bo sonce vzšlo, in tudi zvečer, ko bo zašlo, moramo v roke vzeti fotoaparate.

Zakaj – ker lahko obarvana dela bereš tudi brez vmesnega. Malo vaje še potrebuješ, drugače ti gre pa kar v redu. 🙂
[/quote]

Če tisti “in tudi zvečer” pomeni jutri zvečer, (ko bo sonce vzšlo in tudi zvečer), potem ne moreš brati brez, ker se veže na prvi odvisnik. Glavni stavek je dejansko “jutri moramo vzeti v roke fotoaparate, to lahko bereš brez vsega, ostalo pa odvisno od pomena.

“Jutri in tudi zvečer” nima ravno veliko smisla, ker ta zvečer je lahko tudi jutri.

ali da krajše napišem: “ko bo sonce vzšlo in tudi zvečer” je priredje.

Če tisti “in tudi zvečer” pomeni jutri zvečer, (ko bo sonce vzšlo in tudi zvečer), potem ne moreš brati brez, ker se veže na prvi odvisnik. Glavni stavek je dejansko “jutri moramo vzeti v roke fotoaparate, to lahko bereš brez vsega, ostalo pa odvisno od pomena.

“Jutri in tudi zvečer” nima ravno veliko smisla, ker ta zvečer je lahko tudi jutri.
[/quote]

Ti dam analogen primer:

Jutri, ko bo sonce vzšlo, in tudi zvečer, ko bo zašlo, moramo v roke vzeti fotoaparate.

Jagode, ki jih imam rada, in tudi breskve, iz katerih bom naredila sok, rastejo na našem vrtu.

Tako je! “Ko bo sonce vzšlo” in “ko bo zašlo” sta vrinjena dela stavka (ne vem, kako se že slovnično reče) in morata biti z obeh strani zamejena z vejicami. Ne moreš drugim preverjati slovnice, če tvoja šepa.
[/quote]

Preozko gledaš. Prvi “ko …” je vrinjen glavnemu stavku, drugi “ko …” je vrinjen vrinjenemu stavku. Po mojem mnenju ustvarja zmedo, ker sta ti obliki površinsko-semantično na istem nivoju, strukturno znotraj povedi pa nista.

Ti dam analogen primer:

Jutri, ko bo sonce vzšlo, in tudi zvečer, ko bo zašlo, moramo v roke vzeti fotoaparate.

Jagode, ki jih imam rada, in tudi breskve, iz katerih bom naredila sok, rastejo na našem vrtu.
[/quote]

Razumem, kaj mi hočeš povedat, ampak NE, ni analogno. “jutri in tudi zvečer” ni glavni stavek. Nima smisla, ker ta “zvečer” JE “jutri”. Glavni stavek je: “jutri moramo vzeti v roke fotoaparate”.

Breskve niso vrste jagod. (z)večer je pa lahko jutrišnji.

Čak mal, a si ti turšica slovenščine? Ker tole, kar predlagaš za pravilno, je naravnost poslovni razlog, da te odpustijo!!!

V glavnem, vse v stilu….če sam ne znam, bom pa druge učil…..
Slovenščina je pogosto tako zakomplicirana, da si največji slavisti ne pridejo na čisto kaj je prav in da bi bili v mnenju enotni……potem pa jebejo mularijo, češ da ne zna.

Ti dam analogen primer:

Jutri, ko bo sonce vzšlo, in tudi zvečer, ko bo zašlo, moramo v roke vzeti fotoaparate.

Jagode, ki jih imam rada, in tudi breskve, iz katerih bom naredila sok, rastejo na našem vrtu.
[/quote]

Prikazano še drugače: to sta ravno tako lahko glavna stavka pri teh dveh povedih:

Jutri, ko bo sonce vzšlo in tudi zvečer, ko bo zašlo, moramo v roke vzeti fotoaparate.

Jagode, ki jih imam rada,in tudi breskve, iz katerih bom naredila sok, rastejo na našem vrtu.

Tako se ju lahko brez problema prebere brez odvisniškega in vrinjenega “balasta”. Drži?

Članka o epilepsiji ne bomo objavili zgolj zato, da bodo ljudje bolj ozaveščeni o tej bolezni, ampak predvsem zato, da bodo znali bolniku pravilno nuditi pomoč ob pojavu epileptičnega napada.

Jutri, ko bo sonce vzšlo, in tudi zvečer, ko bo zašlo, moramo v roke vzeti fotoaparate.

O nakupu izbranega izdelka, oziroma ali je nakup tega izdelka sploh možen, vam bomo sporočili na vaš elektronski naslov, saj moramo preveriti zalogo pri dobavitelju.

Članka o epilepsiji ne bomo objavili zgolj zato, da bodo ljudje bolj ozaveščeni o tej bolezni, ampak predvsem zato, da bodo znali bolniku pravilno nuditi pomoč ob pojavu epileptičnega napada.

Jutri, ko bo sonce vzšlo, in tudi zvečer, ko bo zašlo, moramo v roke vzeti fotoaparate.

O nakupu izbranega izdelka oziroma ali je nakup tega izdelka sploh možen, vam bomo sporočili na vaš elektronski naslov, saj moramo preveriti zalogo pri dobavitelju.

Jaz pravim: kapo dol avtorici, ki je izbrala tak primer, ki je pokazal, da se tudi slavisti prenagljeno zaženejo v neke površinsko-oblikovne vzorce brez globljega premisleka (razumljivo, saj morajo biti pri svojem delu dokaj hitri).

Lekcija tukaj je, da je ogromno primerov, kjer se vejice lahko postavijo na več načinov in tudi jezikoslovci ne morejo stoodstotno razvozlati, kaj je dejansko mišljeno, namesto tega pa radi vsiljujejo tisto, kar najprej vidijo/razumejo oni. Ni vedno tako, kot deluje na prvi pogled.

Tako nekako. S tem da ni keč nujno v kompleksnosti, ampak v dvoumnosti, ker ni malo primerov, ko dejansko ne moreš dati definitivnega stoodstotnega odgovora, ker je pač možno dvoje. Ljudje pa tega ne sprejemajo, ampak na vsak način vsiljujejo en odgovor, tudi če so kar podkovani na tem področju.

Podobno kot v politiki. 🙂

Poskusimo:

Članka o epilepsiji ne bomo objavili zgolj zato, da bodo ljudje bolj ozaveščeni o tej bolezni, ampak predvsem zato, da bodo znali bolniku pravilno nuditi pomoč ob pojavu epileptičnega napada.

Jutri, ko bo sonce vzšlo in tudi zvečer, ko bo zašlo, moramo v roke vzeti fotoaparate.

O nakupu izbranega izdelka oziroma ali je nakup tega izdelka sploh možen, vam bomo sporočili na vaš elektronski naslov, saj moramo preveriti zalogo pri dobavitelju.

Takole:

Članka o epilepsiji ne bomo objavili zgolj zato, da bodo ljudje bolj ozaveščeni o tej bolezni, ampak predvsem zato, da bodo znali bolniku pravilno nuditi pomoč ob pojavu epileptičnega napada.

Pri drugi povedi vidim dve možnosti.

Jutri, ko bo sonce vzšlo, in tudi zvečer, ko bo zašlo, moramo v roke vzeti fotoaparate. (če govorimo o današnjem večeru)

Jutri, ko bo sonce vzšlo in tudi zvečer, ko bo zašlo, moramo v roke vzeti fotoaparate. (če govorimo o jutrišnjem večeru)

O nakupu izbranega izdelka oziroma ali je nakup tega izdelka sploh možen, vam bomo sporočili na vaš elektronski naslov saj moramo preveriti zalogo pri dobavitelju.

Vejice in vezniki :
-pred , da ( 2x )
-pred, ko ( 2x )
– saj bi zamenjala z ker in pred ker postavila vejico
pred : in ali ampak ni nikoli vejice.

Ni čisto tako. Za vrinjenim stavkom je vedno vejica. Če vrinjenemu stavku sledi veznik “in”, se pač pred slednjim nahaja vejica.
Isto velja za ostale podobne primere.

Seveda je tudi pred “in” lahko vejica, nehajte že širiti to zmoto. Pred “in” ni vejice samo pri enostavnih priredjih brez vrinjenih delov, sicer je pa lahko. Vejice niso strogo vezane na same veznike, ampak na strukturo povedi, zato je to zelo nezanesljiv način za njihvo postavljanje.

Pa saj je Zvedavec pravilno postavil vejice.
Ne odkrivajte tople vode, če je pa že na štedilniku 🙂

Mi2 z Zvedavcem imava prav.

Vsakih nekaj let ? se spreminja pravopis , slovenskega jezika ? Zakaj ? Ali nismo že imeli dovolj lep in jasen način pisanja ? Preveč se komplicira in dodaja . Te vejice pri vrinjenem stavku , so že estetsko neprimerne. Kam ji bomo še vse dodajali ? Bomo tudi pike opustili in pisali brez njih v bodoče ? : ) Ne, to bi bilo preveč enostavno je treba stvar bolj komplicirati :).
Kdaj bo , pa 1+ 1= 4 in nič več 2 ? Se bo tudi to začelo , kmalu spreminjati ? : )

Pravilo postavljanja končnih ločil stično z zadnjo besedo v povedi so že tako dolgo nespremenjena, da bi bil že skrajni čas, da ga obvladaš. :/

Tudi to, da se vrinjen stavek od glavnega obojestransko ločuje z vejicama, ni nobena nova pogruntavščina.

Dodatne nepotrebne vejice v tvojem zapisu pa so ti še najmanj v ponos …

haha, tebi ni pomoči! :)))