Ali Bog obstaja?
What? Ne hodim pogosto, ampak grem:). Nisem tako kot nekateri, ki bi vse mrtve zmetal v jamo in požgal. Potem bi jih pa v mislih nosili s sabo. Fak ej…
No saj to ti pravim…. če bi nagrobnik oddajal wifi bi večkrat šla tja, bi nam lahko kar od tam še kaj napisala 😉
Sedaj pa tam samo rožnivenec zmoliš enkrat na leto.
Ok, tudi to ni slabo.
Nekateri trdijo, da nam naši predniki pomagajo, če se jim zaupamo, če jih le prosimo za pomoč.
Torej je smiselno bit povezan z njimi.
Si jih kdaj že lepo prosil?:)
Saj veste no… čudna so pota gospodova.
Sedaj obstaja ali ne, je res filozofsko vprašanje. Pravijo pa, da se je nekaterim celo prikazal…tko ali drugače.
Mrzlo februarsko jutro. Vinkotu se mudi v službo in ves nervozen obrača ključ v svojem fičotu:
“Jebemti mater, vüžgi se že!”
in spet “Jebemti mater, vüžgi se že!!”
Pa pride mimo župnik:
“Ja Vinko, ne smeš to tak. Reci Bog Pomagaj, obrni ključ, pa bo.”
Vinko res obrne ključ: “Bog pomagaj, vüžgi že!” In fičo vžge!
Župnik debelo pogleda: “Jebemti mater, sej ne bi, verjel, če ne bi videl!”
Malo bizarnosti, nagrobniki ruskih mafijcev..
Saj boga ne rabiš imeti v strogi teološki obliki kot neko entiteto in se takoj spraševati o (ne)obstoju, kar pravzaprav niti ni pomembno, ampak je bog lahko vse tisto, kar te veseli, daje smisel, vliva ljubezen, pomeni gonilo in strast v življenju. Če je nihilizem v ospredju, ni dobro, ker ne vidimo v ničemer smisla.
Edini smisel življenja je življenje samo. Meni je dovolj že, da zjutraj vidim lep sončen dan.
Če ta vaš Bog ni viden s prostim očesom in ste še vedno prepričani v njegov obstoj, pomeni samo, da trpite za hudo obliko duševne motnje.
Sklep: vecina samskih zensk je vernih, vecina samskih decov pa ateistov
da
od mojega rojstva dalje
Torej nasprotje (tisto kar te ne veseli, nesmisel, sovražtvo…) je pa HUDIČ po tvojem ali kaj? Ampak tudi tam je prisotno gonilo in strast, ki vse to poganja v življenju. Torej kdo poganja “negativno” (seveda je negativnost subjektivna ocena tako kot pozitivnost)?
Torej zgolj primerjava. Vanilijev sladoled.
Nekdo ga obožuje… torej je to božanski navdih?
Nekdo ga ne mara… torej je to hudičeva obsedenost?
Poskusi najprej odgovoriti na primeru sladoleda, ker potem bova pa šla na ljudi. Begunce, istospolne, te ali one pripadnike politične opcije… pa se ti morda posveti, kakšne neumnosti pokaš.
PS
kdo tebe “poganja”, da ne maraš Goldi, ki je verna? To je pa KVISKO vprašanje. :-))
Prosim?
Torej nasprotje (tisto kar te ne veseli, nesmisel, sovražtvo…) je pa HUDIČ po tvojem ali kaj? Ampak tudi tam je prisotno gonilo in strast, ki vse to poganja v življenju. Torej kdo poganja “negativno” (seveda je negativnost subjektivna ocena tako kot pozitivnost)?
Torej zgolj primerjava. Vanilijev sladoled.
Nekdo ga obožuje… torej je to božanski navdih?
Nekdo ga ne mara… torej je to hudičeva obsedenost?
Poskusi najprej odgovoriti na primeru sladoleda, ker potem bova pa šla na ljudi. Begunce, istospolne, te ali one pripadnike politične opcije… pa se ti morda posveti, kakšne neumnosti pokaš.
PS
kdo tebe “poganja”, da ne maraš Goldi, ki je verna? To je pa KVISKO vprašanje. :-))[/quote]
Watamaro, ne vem, kaj bi rad povedal, okus sladoleda in bog!??? Potem pa begunci in bog, khm???
In potem še hudič, istospolni, kaj!? Ne kapiram…. Ne izražaš se dobro, razen če bi rad kakšni ženski pihal na dušo in delal filozofijo iz okusa sladoleda ter Kristusa, potem manj te bo razumela, bolj ji boš deloval mistično in zagonetno. 😀
Watamaro, pišeš preveč abstraktno in nedefinirano s preskakovanjem, izrazito subjektivno, misleč, da drugi razumejo tvoj prosti notranji svet asociacij. A ga ? NE! Spominjaš me malo na Katenjko 🙂
Moral bi kdaj dajati inštrukcije iz kakšnih eksaktnih ved oz. znanosti, kot je matematika ,fizika, računalništvo, ker le tako bi hitro dobil povratno informacijo, da te sam bog ne razume, če je stvar samo tebi kristalno jasna, a ne? 😉
Torej nasprotje (tisto kar te ne veseli, nesmisel, sovražtvo…) je pa HUDIČ po tvojem ali kaj? Ampak tudi tam je prisotno gonilo in strast, ki vse to poganja v življenju. Torej kdo poganja “negativno” (seveda je negativnost subjektivna ocena tako kot pozitivnost)?
Torej zgolj primerjava. Vanilijev sladoled.
Nekdo ga obožuje… torej je to božanski navdih?
Nekdo ga ne mara… torej je to hudičeva obsedenost?
Poskusi najprej odgovoriti na primeru sladoleda, ker potem bova pa šla na ljudi. Begunce, istospolne, te ali one pripadnike politične opcije… pa se ti morda posveti, kakšne neumnosti pokaš.
PS
kdo tebe “poganja”, da ne maraš Goldi, ki je verna? To je pa KVISKO vprašanje. :-))[/quote]
Watamaro, ne vem, kaj bi rad povedal, okus sladoleda in bog!??? Potem pa begunci in bog, khm???
In potem še hudič, istospolni, kaj!? Ne kapiram…. Ne izražaš se dobro, razen če bi rad kakšni ženski pihal na dušo in delal filozofijo iz okusa sladoleda ter Kristusa, potem manj te bo razumela, bolj ji boš deloval mistično in zagonetno. 😀
Watamaro, pišeš preveč abstraktno in nedefinirano s preskakovanjem, izrazito subjektivno, misleč, da drugi razumejo tvoj prosti notranji svet asociacij. A ga ? NE! Spominjaš me malo na Katenjko 🙂
Moral bi kdaj dajati inštrukcije iz kakšnih eksaktnih ved oz. znanosti, kot je matematika ,fizika, računalništvo, ker le tako bi hitro dobil povratno informacijo, da te sam bog ne razume, če je stvar samo tebi kristalno jasna, a ne? ;)[/quote]
Boh lonej za tole tvojo amatersko psihoanalizo. :-))
Problema na katerga katerega pa v vsej svoji šankovski razgledanosti nimaš odgovora se pa nočeš dotakniti.
Dobro vs Zlo
Bog vs Hudič
Jin vs Jang
Kje je antipod?
Sam praviš, da bog poganja pozitivno. Kdo poganja negativno? (že po tvojih lastnih vatlih…negativno)
Ajde mislec, da te vidim. :-))
Watamaro, ne vem, kaj bi rad povedal, okus sladoleda in bog!??? Potem pa begunci in bog, khm???
In potem še hudič, istospolni, kaj!? Ne kapiram…. Ne izražaš se dobro, razen če bi rad kakšni ženski pihal na dušo in delal filozofijo iz okusa sladoleda ter Kristusa, potem manj te bo razumela, bolj ji boš deloval mistično in zagonetno. 😀
Watamaro, pišeš preveč abstraktno in nedefinirano s preskakovanjem, izrazito subjektivno, misleč, da drugi razumejo tvoj prosti notranji svet asociacij. A ga ? NE! Spominjaš me malo na Katenjko 🙂
Moral bi kdaj dajati inštrukcije iz kakšnih eksaktnih ved oz. znanosti, kot je matematika ,fizika, računalništvo, ker le tako bi hitro dobil povratno informacijo, da te sam bog ne razume, če je stvar samo tebi kristalno jasna, a ne? ;)[/quote]
Boh lonej za tole tvojo amatersko psihoanalizo. :-))
Problema na katerga katerega pa v vsej svoji šankovski razgledanosti nimaš odgovora se pa nočeš dotakniti.
Dobro vs Zlo
Bog vs Hudič
Jin vs Jang
Kje je antipod?
Sam praviš, da bog poganja pozitivno. Kdo poganja negativno? (že po tvojih lastnih vatlih…negativno)
Ajde mislec, da te vidim. :-))[/quote]
Watamaro, če smo že videli v knjižnici platnice kakšnega dela Nietzscheja, nas to še ne naredi za mislece. Ampak glavna pa je samozavest, ki jo poganja domišljavost. 😉
Oprostite, gospod Pokroviteljski, v čast si štejem, da ste me povabili v platonovski dialog, ampak tukaj ste se grdo ušteli, da ne znam odgovoriti na vaša filozovsko dovršena vprašanja, saj ne dosegam niti kančka te vaše silne miselne širine in veličine misleca, da bi doumel in znal povezati, kaj za vraga imajo skupnega: bog, okusi sladoleda in begunska tematika!? 😉 Fajn se sliši, a ne, delujemo bolj pametni (vsaj tako si mislimo pri sebi, čeprav ni logične povezanosti), a ne? 😀
Precenjuješ me, Watamaro, saj že pri tujki, grški besedi antipod, sem imel velike težave in si razbijal glavo, kaj neki pomeni. 😉
Boh lonej za tole tvojo amatersko psihoanalizo. :-))
Problema na katerga katerega pa v vsej svoji šankovski razgledanosti nimaš odgovora se pa nočeš dotakniti.
Dobro vs Zlo
Bog vs Hudič
Jin vs Jang
Kje je antipod?
Sam praviš, da bog poganja pozitivno. Kdo poganja negativno? (že po tvojih lastnih vatlih…negativno)
Ajde mislec, da te vidim. :-))[/quote]
Watamaro, če smo že videli v knjižnici platnice kakšnega dela Nietzscheja, nas to še ne naredi za mislece. Ampak glavna pa je samozavest, ki jo poganja domišljavost. 😉
Oprostite, gospod Pokroviteljski, v čast si štejem, da ste me povabili v platonovski dialog, ampak tukaj ste se grdo ušteli, da ne znam odgovoriti na vaša filozovsko dovršena vprašanja, saj ne dosegam niti kančka te vaše silne miselne širine in veličine misleca, da bi doumel in znal povezati, kaj za vraga imajo skupnega: bog, okusi sladoleda in begunska tematika!? 😉 Fajn se sliši, a ne, delujemo bolj pametni (vsaj tako si mislimo pri sebi, čeprav ni logične povezanosti), a ne? 😀
Precenjuješ me, Watamaro, saj že pri tujki, grški besedi antipod, sem imel velike težave in si razbijal glavo, kaj neki pomeni. ;)[/quote]
Še vedno ne vem, kaj poganja “negativno”? (še nekrat nekaj je lahko tebi pozitivno, vliva ljubezen… meni pa je negativno in do tega čutim sovraštvo… oboje pa je po mojem mnenju pogojeno z osebno percepcijo)
Torej če tebe poganja bog… kdo poganja mene?
Se bojiš napisti hudič, ali pa enostavno priznati, da po tvojem videnju tudi bog, kajti zame je tisto lahko pozitivno, mi vliva ljubezen…. :-))
Saj boga ne rabiš imeti v strogi teološki obliki kot neko entiteto in se takoj spraševati o (ne)obstoju, kar pravzaprav niti ni pomembno, ampak je bog lahko vse tisto, kar te veseli, daje smisel, vliva ljubezen, pomeni gonilo in strast v življenju. Če je nihilizem v ospredju, ni dobro, ker ne vidimo v ničemer smisla.[/quote]
Zakaj pa je potem religija tako množičen pojav, če za boga ne rabiš materialnih potrditev o njegovem obstoju ?
Negativno poganja pozitivno in pozitiivno poganja negativno.
Ni enega brez drugega.
Jaz se pa do določene mere strinjam z njim – ni mi ravno “bljak”, ampak nekaj tako naravnega (in zaenkrat neizbežnega), kot je smrt, spreminjati v neke ceremonije, se mi zdi pa brezveze. Če se ti človek vtisne v spomin, za obujanje le-tega ne potrebuješ ne nagrobnika, ne ploščice z njegovim imenom, ne svečke za 1. november…[/quote]
Potem tudi za čas življenja ne potrebujemo lepih, velikih hiš, z vsemi multifunkcijskimi napravami. Tudi s skromno plačo se da preživeti. In namesto avta, gremo lahko tudi peš.
Če je nekdo celo življenje spoštovan, je prav in si zasluži tudi spomenik, kraj kjer ga bodo ljudje radi obiskovali. Ljudje smo ustvarjeni tako, da radi počastimo dobre in manj dobre ljudi, če smo bili z njimi kakorkoli povezani. Izgovori v stilu, da nam ostanejo njihovi spomini v glavi in ne rabimo dvignit riti…je zame prostaško in nazadnjaško. Zato tudi za čas življenja ne živim v šotoru, ker mi ni vseeno in se mi ne j.ebe za cel svet.[/quote]
Ti si pa nabrkljala enih stvari… Jaz samo pravim, da za to, da počastim spomin na nekoga, ne potrebujem njegovega nagrobnika ali spominske plošče ali spomenika.
Rit raje dvignem za žive kot za mrtve, absolutno, in v tem, da svojo energijo in čas raje porabljam za tvorjenje in ohranjanje pristnih ter kvalitetnih odnosov kot pa za objokovanje mrtvih, ne vidim nič prostaškega (WTF?), pa tudi nazadnjaškega ne.
Prej bi rekla, da je nazadnjaški rek “o mrtvih vse dobro” in grajenje neke fasade (spomenika, npr.), ki je vse prepogosto kompenzacija za zamujen odnos. Ker ja, če si na nekoga za časa svojega življenja pustil zelo močan vtis, se te bo spomnil in spominjal, kjerkoli in kadarkoli, ne samo takrat, ko bo zrl v črke in številke na tistem kamnu.
Moja družina in prijatelji vedo za mojo željo, da se moj pepel razsuje in basta. Mislim, da me nimajo nič manj radi in nič manj me ne spoštujejo, če bodo to upoštevali.
Potem tudi za čas življenja ne potrebujemo lepih, velikih hiš, z vsemi multifunkcijskimi napravami. Tudi s skromno plačo se da preživeti. In namesto avta, gremo lahko tudi peš.
Če je nekdo celo življenje spoštovan, je prav in si zasluži tudi spomenik, kraj kjer ga bodo ljudje radi obiskovali. Ljudje smo ustvarjeni tako, da radi počastimo dobre in manj dobre ljudi, če smo bili z njimi kakorkoli povezani. Izgovori v stilu, da nam ostanejo njihovi spomini v glavi in ne rabimo dvignit riti…je zame prostaško in nazadnjaško. Zato tudi za čas življenja ne živim v šotoru, ker mi ni vseeno in se mi ne j.ebe za cel svet.[/quote]
Ti si pa nabrkljala enih stvari… Jaz samo pravim, da za to, da počastim spomin na nekoga, ne potrebujem njegovega nagrobnika ali spominske plošče ali spomenika.
Rit raje dvignem za žive kot za mrtve, absolutno, in v tem, da svojo energijo in čas raje porabljam za tvorjenje in ohranjanje pristnih ter kvalitetnih odnosov kot pa za objokovanje mrtvih, ne vidim nič prostaškega (WTF?), pa tudi nazadnjaškega ne.
Prej bi rekla, da je nazadnjaški rek “o mrtvih vse dobro” in grajenje neke fasade (spomenika, npr.), ki je vse prepogosto kompenzacija za zamujen odnos. Ker ja, če si na nekoga za časa svojega življenja pustil zelo močan vtis, se te bo spomnil in spominjal, kjerkoli in kadarkoli, ne samo takrat, ko bo zrl v črke in številke na tistem kamnu.
Moja družina in prijatelji vedo za mojo željo, da se moj pepel razsuje in basta. Mislim, da me nimajo nič manj radi in nič manj me ne spoštujejo, če bodo to upoštevali.[/quote]
Ti imaš ciničen odnos ne samo do živih, ampak tudi do mrtvih. 🙂
Umre ti otrok, boš razsula pepel v Ljubljanici in rekla adijo npr.?
Nap, ne gre to tako, tudi ne filozovsko, da bo živel v spominih.
Ti si pa nabrkljala enih stvari… Jaz samo pravim, da za to, da počastim spomin na nekoga, ne potrebujem njegovega nagrobnika ali spominske plošče ali spomenika.
Rit raje dvignem za žive kot za mrtve, absolutno, in v tem, da svojo energijo in čas raje porabljam za tvorjenje in ohranjanje pristnih ter kvalitetnih odnosov kot pa za objokovanje mrtvih, ne vidim nič prostaškega (WTF?), pa tudi nazadnjaškega ne.
Prej bi rekla, da je nazadnjaški rek “o mrtvih vse dobro” in grajenje neke fasade (spomenika, npr.), ki je vse prepogosto kompenzacija za zamujen odnos. Ker ja, če si na nekoga za časa svojega življenja pustil zelo močan vtis, se te bo spomnil in spominjal, kjerkoli in kadarkoli, ne samo takrat, ko bo zrl v črke in številke na tistem kamnu.
Moja družina in prijatelji vedo za mojo željo, da se moj pepel razsuje in basta. Mislim, da me nimajo nič manj radi in nič manj me ne spoštujejo, če bodo to upoštevali.[/quote]
Ti imaš ciničen odnos ne samo do živih, ampak tudi do mrtvih. 🙂
Umre ti otrok, boš razsula pepel v Ljubljanici in rekla adijo npr.?
Nap, ne gre to tako, tudi ne filozovsko, da bo živel v spominih.[/quote]
Zakaj pa ciničen? Ker me ni strah, da bom pozabljena, ko bom umrla?
Kaj bi rad povedal s tem srce parajućim primerom? Da je mama, ki je razsula sinov pepel, kaj manj žalovala, kot če bi gledala, kako žaro položijo v 50×50 grob(ek) ali pa – bog ne daj – malenkost večjo krsto v malenkost večji grob(ek)? Smrt otroka je za večino staršev (jebiga, tudi psihopat(k)e je treba upoštevati, glede na to, da jih je čedalje več, a ne, matjažko?) ena izmed hujših, če že ne največja tragedija, razpad sistema. Ma, na kraj pameti mi ne pade, da bi poskušala vplivati na njihovo odločitev, kakšno ceremonijo bodo priredili v slovo. Jaz zase vem, kaj bi rada, in zavedam se, koliko zelo je to osebna odločitev, tako da ni treba padati v paniko, da kaj propagiram. Ne vem pa, zakaj bi bil ti ogrožen, če se izkaže, da v tem razmišljanju nisem edina.
P.S. Ne trudi se z etiketami (ti jih najbrž imenuješ psihoanalize).
Do mrtvega ne moreš imeti odnosa, ker mrtvega človeka ni, saj je mrtev.
Družba se naj raje ukvarja z živimi, ne pa, da živi odnosi propadajo.
Ti imaš ciničen odnos ne samo do živih, ampak tudi do mrtvih. 🙂
Umre ti otrok, boš razsula pepel v Ljubljanici in rekla adijo npr.?
Nap, ne gre to tako, tudi ne filozovsko, da bo živel v spominih.[/quote]
Zakaj pa ciničen? Ker me ni strah, da bom pozabljena, ko bom umrla?
Kaj bi rad povedal s tem srce parajućim primerom? Da je mama, ki je razsula sinov pepel, kaj manj žalovala, kot če bi gledala, kako žaro položijo v 50×50 grob(ek) ali pa – bog ne daj – malenkost večjo krsto v malenkost večji grob(ek)? Smrt otroka je za večino staršev (jebiga, tudi psihopat(k)e je treba upoštevati, glede na to, da jih je čedalje več, a ne, matjažko?) ena izmed hujših, če že ne največja tragedija, razpad sistema. Ma, na kraj pameti mi ne pade, da bi poskušala vplivati na njihovo odločitev, kakšno ceremonijo bodo priredili v slovo. Jaz zase vem, kaj bi rada, in zavedam se, koliko zelo je to osebna odločitev, tako da ni treba padati v paniko, da kaj propagiram. Ne vem pa, zakaj bi bil ti ogrožen, če se izkaže, da v tem razmišljanju nisem edina.
P.S. Ne trudi se z etiketami (ti jih najbrž imenuješ psihoanalize).[/quote]
Spet si pri nekih banalnih tehničnih merah, kako širok je grob!? Za veliko ljudi ima ta kamen simbolno vrednost in ni isto kot polaganja robnikov ob cesti, kakor si prikazala – čeprav iz tehničnega vidika je to tudi kamen. Za večino ljudi, ki so čustveno navezani na svojca ali bližnjega, pa s tem tvojim filozovskim in ciničnim gledanjem na mrtve, kjer si le ženska različica Spiderja, ne morejo biti zadovoljni, ampak je del obreda kot pokop, da ga tudi obiskujejo na grobišču, prinesejo kakšno svečko, rožo… Ki je zate tako brezveze, saj je roža tehnično gledamo samo neka stelja, ki zgnije….
Tebe povabiti na romantično večerjo, je verjetno, kot če bi si posadil robota za mizo. Svečke in atmosfera je povsem odveč, saj je nelogično, če si lačna, ne rabiš ‘scen’, ampak si vzameš iz hladilnika kračo in jo razkosaš ter poplakneš z vinom brez nepotrebne sentimentalnosti. 😉
Do mrtvega ne moreš imeti odnosa, ker mrtvega človeka ni, saj je mrtev.
Družba se naj raje ukvarja z živimi, ne pa, da živi odnosi propadajo.[/quote]
Kako pa se ukvarjamo z mrtvimi, da občasno prinesemo svečko na grob? To so silni napori, da….
Do mrtvega ne moreš imeti odnosa, ker mrtvega človeka ni, saj je mrtev.
Družba se naj raje ukvarja z živimi, ne pa, da živi odnosi propadajo.[/quote]
Kako pa se ukvarjamo z mrtvimi, da občasno prinesemo svečko na grob? To so silni napori, da….[/quote]
To ni ukvarjanje z mrtvimi, ampak z nami, našimi prepričanji in običaji. Zato je to le odnos do nas samih in izraz našega egoizma.
Če bi resnično bili sposobni toliko spoštovanja, kot ga menda izkazujemo do “mrtvih”, bi že na tem svetu imeli raj. 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.