Vem da ni pravi forum, ampak me vseeno zanima nek splošen laičen odgovor. Kolikšna je verjetnost pri dednosti?

Npr če je nekdo imel demenco, kolikšna je verjetnost da jo ima sin ali vnuk? Oziroma ali je sploh dedno…

hvala za napotke/mnenja.

Ja tuki bos ziher dobil prav odgovor od starih brezposelnih babnic.

Vprašanje v naslovu je čisto drugačno kot potem v nadaljevanju. Na naslovno vprašanje je odgovor: ja in ne. Ja, ker ve, da se ne more npr. spomniti neke besede ali datuma ali poti domov. Ne, ker ko ti desetič razlaga isto stvar, ne ve, da ti jo razlaga desetič.

Ali se deduje, pa ne vem, ker tisti, ki so imeli doma dementne starše ali stare starše, še niso toliko stari, kot so bili njihovi (stari) starši, ko se je pojavila demenca.

Stara mama je bila pri 88tih kot mladenka, mama pri 75tih dementna.

Ker stroka se ni cisto na jasnem kar se tice nastanka demence ni zaenkrat nekih konkretnih dokazov,da je dedna.

Lahko je dedno, lahko pa tudi ni. Zadnje čase je vse več ljudi dementnih, to pa zato, ker ljudje doživijo izredno visoko starost. Tako je po 85. letu že več kot polovica starostnikov dementnih.
Na demenco pa ima kar precejšen vpliv narkoza: npr. če je starejši človek operiran, mu narkoza lahko pusti posledice, da človek postane dementen, celo uroinfekt lahko pri starem človeku ima za posledico demenco. Tudi alkoholiki imajo npr. poškodovane možgane, možno je, da demenco pozvročajo tudi stranski učinki nekaterih zdravil.

Smem prositi za vir, ki trdi da je po 85. letu več kot pol dementnih?

Iz izkušenj, demeneti se ne zaveda svojega stanja. Deluje pa mu dologoročni spomin. Kratkoročni je pa fuč.

Demenca ni dedna in oboleli se ne zavedajo, da so zboleli.

Če že mora bit kej od tega, ….
bolje je zaradi Parkinsonove pol kozarca polit, kot pa zaradi Alzheimerjeve pozabit spit.

Demenca je posledica različnih bolezni, od katerih so nekatere dedne, pri drugih se deduje samo predispozicija za razvoj bolezni, pri tretjih pa dednost nima vpliva. Lahko je tudi posledica poškodb glave (možganov).
Zgodnja (avtosomna sominantna) oblika družinske Alzheimerjeve bolezni je dedna. Za pozno obliko Alzheimerjeve bolezni (taka, ki so pojavi po 65 letu starosti) to ne velja, naj bi se pa dedovala podvrženost k razvoju bolezni. Zakaj se pri nekom bolezen razvije, pri drugem pa ne, še ni pojasnjeno.

Pri nas imamo slednjo v družini (torej pojav po 65 letu). Zboleli so praded (za sorojence nimam informacij) in dva od njegovih treh otrok (različnih spolov). Kako bo z naslednjo generacijo, bomo videli v nekaj letih.

Odgovor na naslovno vprašanje: v začetku opazijo, da pozabljajo, ko dobijo diagnozo se zavedajo, da so dementni. Kasneje se dementni zaradi upadanja kognitivnih posobnosti sebe in drugih zavedajo vedno manj in tudi ne vedo več, da so bolni.

Ha ha ha ja in zivljenje na zemlji se je zacelo pred 100 leti. Jao kaj vse ne tlaci naso zemljico.

[/quote]
Glej, nisem iz stroke. Nimam uradnih podatkov. Napisala sem, kaj vem o ljudeh, ki jih poznam – prijatelji, sodelavci in njihovi (stari) starsi. Na podlagi par primerov ne morem posplositi in prosim, da tudi ti ne posplosujes.

Itak pa so že odkrili zdaj novo zdravilo, ki pomaga tako, da bo tudi demenca kmalu premagana. Samo še nekaj časa je treba počakati, da se da rdečo luč.

Rdečo? Te arcnije pridejo iz Severne Koreje?