Ali je enosobno stanovanje dovolj za eno osebo?
Stanovanje meri 40 m2, ima kuhinjo, sobo z izhodom na balkon, predsobo, kopalnico. V sobi bi morala biti dnevni prostor in spalnica skupaj, kar se mi ne zdi ok, ampak nimam izbire. Kako to dvoje združit, nočem pa spati na kavču, je pa soba velika 16 m2.
Celo življenje živim v hiši, zdaj se pa moram selit in nimam nobene predstave.
Moja teta že celo življenje živi v takem stanovanju in je čisto OK. V dnevni sobi ima kavč in posteljo posebej. V kuhinji nas je zadnjič vse povabila na kosilo (bilo nas je 9 vseh skupaj) in smo se prav lepo najedli:-)
Če si navajena na hišo ti bo na začetku mogoče malo tesno ampak tako stanovanje je super za eno osebo. Mi imamo počitniško stanovanje 50 m2 (poleg tvojega samo še spalnico), pa smo trije in nam je v njem strašno udobno, nič premajhno.
Za začetek poskusi z eno sobo, po mojem se boš navadila. Pri nas doma ima tudi otrok svojo sobo, na vikendu mora pa spati v dnevni sobi. Si tudi nismo predstavljali, kako bo to, ampak je res absolutno nemoteče. Sploh pri tebi, ki si sama. Pri nas bi bilo mogoče lahko zoprno, če bi recimo midva imela obiske zvečer, pa otrok zaradi šundra ne bi mogel iti spat. Pri tebi pa če si ti pokonci, si itak pokonci.
Po mojem ne rabiš ločevati. Zakaj bi? A da ti ne bi obiski sedeli na postelji? Kaj pa če bi si omislila eno tistih omar, v katere čez dan zložiš posteljo? Kaj takega:
Kaj pa kaj takega, če ti ni za kupovati posebne omare, kjer bi imela posteljo (pa tudi prostor za raztegnit to posteljo seveda rabiš poleg sedežne).
Tole je čez dan kavč, ponoči postelja. Ali kakšne podobne možnosti, da imaš še pod posteljo predal za zložiti vanj posteljnino. Da bi imela v istem prostoru posteljo in kavč brez pregrade, se meni ne zdi estetsko, lahko pa si omisliš tudi nekakšno pregrado (obstajajo odprti predalniki do stropa, kamor lahko zložiš knjige, tako da se “spalnice” sploh ne vidi).
Ja kakor za koga. Enim je že 20 kvadratov dovolj, eni pa v manj kot 200 kvadratih enostavno ne morejo živeti. Če hočeš spalnico posebej si najdi stanovanje, ki ima dejansko spalnico v posebnem prostoru ne pa v skupnem z dnevno sobo. Tale skupni prostor tudi meni ni všeč. Meni osebno je teh 40 kvadratov premalo, za mene se stanovanje pri 50 kvadratih šele začne. Tako pač je.
No, lahko bi vas živelo tudi 6, pa vam “ne bi nič falilo”, karkoli že to pomeni.:) Če to pomeni, da ste preživeli, verjamem. Ne verjamem pa, da ne pomeni, da ste praktično “hodili drug po drugem”. Če ste vsi spali v 15 kvadratih in nihče ni imel zasebnosti, ne govori, da je bilo komot. Dnevne sobe niste imeli, torej ste ali sedeli za mizo, ko niste spali ali ležali na postelji, kjer sta bila tudi otroka.
V starih časih so na eni postelji spali tudi štirje, pa jim ni “nič falilo”, pa v enem stanovanjcu so bile tri generacije, pa jim tudi ni “nič falilo”. Časi se pač spreminjajo in če bi tvoja dva v tem stanovanju postala najstnika, bi jim še kako marsikaj “falilo”. Lahko se pa slepiš, da ne bi. Kaj ti drugega preostane, če nimaš druge možnosti, ne?
… bi jaz naredila
http://www.ikea.com/ms/de_AT/rooms_ideas/small_spaces/small_living_play_bed_room.html%5B/quote%5D
Tale ideja je svetovna, samo moraš imeti dovolj visok strop, da je uporabna.
To je pa super, ful ti hvala. Moje stanovanje je namreč skoraj enako kot tole, le da je kuhinja večja in predsoba je med dnevno sobo in kopalnico. Tole mi je kar všeč, tako da bom verjetno kaj takega naredila.[/quote]
Mislim druga varianta, vendar bom ohranial cel balkon.
Za tisto, ki mi pravi, naj si najdem drugo stanovanje: če bi bilo to lahko, bi ga že našla. Zdaj moram v tem živet. Ni mi najbolj všeč, sem pa vesela, da imam vsja to, ker nekateri še tega nimajo.
Jaz živim v takem.
Ista velikost.
V dnevni sobi imam vgradno omaro čez celo steno, polovica omare za oblačila, polovica postelja, ki se povleče dol ko se uporablja. Čez dan soba izgleda kot dnevna soba. Kotna sedežna, regali in vse. Sedežna se raztegne tako da lahko tudi koga gostim. Največ jih je do sedaj v stanovanju spalo 9 :). Res pa da dva v kuhinji pod mizo na napihljivem jogiju 
