Ali je še kakšen najstnik, ki lahko cele dneve preživi za računalnikom?
No, po mojih predvidevanjih bodo videoigre, po dveh ali treh novih generacijah, pomembnejši (in bolj uporabljen) medij kot filmi. Tako, da naj kar ostane pri igrah, sedaj je idealen čas za kariero v razvoju videoiger :D.[/quote]
Jan, praviš, da si šel na študij v Ameriko brez finančne podpore staršev, kako ti je pa to uspelo?
Moj cele dneve prebije za računalnikom od 15.leta naprej.Bili smo že v posvetovalnicah na Gotski in drugje, vendar je bilo vse brez haska. Enostavno sedi za računalnikom, igra igrice,preučuje programe, filme in še na računalniški faks hodi. To je pač njegov svet, svet virtualnih domorodcev, ki mu ga ne nikakor ne moramo istrgati.Razmišlja virtualno, govori malo, ven hodi približno 2x na teden in ko gre na faks. Nekako smo se spoprijaznili s tem. Mislim, da je še zmerom bolje, da se ne drogira, pijančuje, čeprav je to tudi nekakšna vrsta droge. Drugače pa je brihten,prijeten, prijazen neagresiven fant.
No, po mojih predvidevanjih bodo videoigre, po dveh ali treh novih generacijah, pomembnejši (in bolj uporabljen) medij kot filmi. Tako, da naj kar ostane pri igrah, sedaj je idealen čas za kariero v razvoju videoiger :D.[/quote]
Se strinjam, ampak za razvoj videoiger in za delo na tem področju (BTW, sinova se bosta tudi letos udeležila sejma interaktivnih iger Gamescom v Kolnu, če kaj daš nase kot na igričarja, skoraj moraš iti) rabiš tudi drugačna računalniška znanja, ni dovolj samo igranje iger.:) Drugače pa ja, se strinjam glede idealnega časa za to.
Isto moja dva. Človek pač mora imeti svoj prosti čas, s katerim razpolaga, ko odpika šolo in domače obveznosti (ki jih mora imeti, da se razumemo). Nekateri uživajo v športu, drugi v druženju z vrstniki, tretji v šraufanju motorjev, četrti v dirkanju z motorji/ avti (s poudarkom na varnosti, hehe), peti osvajajo bejbe itd. Doker ne gre za pretirano popivanje, drogiranje, dirkanje po cestah in zapravljanje, je vse v mejah normale.
Jeba.t ga, pač ni nek športno/socialen tip in če ima za izbirati med žogo, med frendi in med računalnikom, bo izbral slednje. In ne, niso samo zato odvisneži, ki jih je treba za vsako ceno odvaditi od tega.
Moj starejši je sicer bolj družaben od mlajšega. Krmari med faksom, tremi službami (dve izvaja od doma), punco in frendi, za katere si tudi vzame čas. Mlajši gre pa s frendi ven enkrat na dva tedna, drugače pa faks in domače obveznosti, popravljanje računalnikov za bližnje in daljnje sorodstvo in prijatelje ter sestavljanje PCjev iz delov, pa seveda računalništvo. Hahaha.
Posvetovalnica na Gotski, hahaha. Najboljši prijatelj od mojega mlajšega (ko je imel 15, 16 let) je šel tudi tja na gnjavažo staršev, potem pa je ravno ko so bili tam s starši tisti svetovalki crknilo nekaj na računalniku in ni mogla nečesa nadaljevati, cela jeba baje, žensko je panika, ker se ji je izbrisalo en kup datotek, pa je mali vskočil in zrihtal zadevo v 20 min. Ženska je bila tako hvaležna, da je staršem rekla, da to pa sploh ni odvisnost, to je znanje. Hahaha.
Ja, angleščina tekoče že preden se jo je začel v šoli učiti, računalniško znanje prav tako “od nikoder”.
Res je v glavnem na igricah, sicer pa tudi vsemogoče bere. V knjižnici ni bil že več kot eno leto. Se mu ne zdi smiselno – če pa lahko na računalniku vse prebere, pravi. Ampak knjiga je le knjiga!…
Ne vem. Zagotovo sem se izgubila v času; zaradi mene bi bili črno bela TV, štedilnik in pralni stroj čisto dovolj…
Ubogi otrok pravzaprav – ker ne znam vstopiti v edini svet, ki je njemu blizu. Še dobro, da njegov oče ni ostal v “lesenih časih”, kot zame prave sin. 🙂
Ne se tolažit, da “mine”. Ne mine, če se mladostniku ne pokaže drugih svetov, drugih načinov preživljanja časa, čarov druženja v živo ipd. Nič ni narobe, če je v počitnicah več PCja, a meja vseeno mora biti. Imam doma ADHDjevca, obsedenega od PCja in meje postavljamo – od skoz. Če jih ne bi, bi tudi mi imeli mulca v plenicah, sem prepričana. To., da nekdo preživi ves budni čas za PCjem, je navadna odvisnost, povsem enaka narkomaniji ali alkoholizmu – ne se slepit. Pridige ne pomagajo, ne zaležejo, kvečjemu obratno dosežejo. Treba je ukrepat, pokazat in DOKAZAT, da se da tudi drugače “ful dobr” se met.
A ti pokažem vsak vikend, kako se imajo ful dobr najstniki, če niso na računalniku? Zapijajo se, da se komaj vlečejo ali pa divjajo z motorji, razbijajo…. Tako se imajo ful dobr. Ne se slepit ti. To so mulci, ki so kot majhni s starši hodili v hribe, na izlete ipd., potem so pač nehali in začeli sami delati, kar pač že. Na srednjih šolah so potem ali športniki ali računalniški friki ali piflarji. In naj ti prišepnem, najbolj se ga zapijejo in nakrokajo ravno športniki, tisti, ki drugače trenirajo kakšen šport, ne boš verjela. Ko pa pride vikend ali pa med počitnicami kar vsak drug dan, se ga nažgejo do nezavesti. Seveda ne govorim o vrhunskih športnikih, ki dejansko dosegajo hude rezultate, ti so izvzeti, ampak ostalo pa…..
Hahaha, ne pokaže se mu.:))) Do njihovega 14, 15. leta smo ves čas okoli hodili, vsak vikend na kakšen hrib, vsake počitnice vsaj dva tedna aktivnega športa, dva tedna pa še smučanja, mulci vsi odlični smučarji in bordarji, pa še vmes kolesarjenja do onemoglosti. Več družin skupaj z isto starimi otroki, uživali vsi. Ampak potem se zanimanje zmanjša, ne ljubi se jim več toliko, potem se jim ljubi še manj, na koncu pa sploh več ne hodijo ven s starši. Obdržali so smučanje, bordanje, ostalo opustili, občasno to počnejo s svojo družbo. Ampak bistvo je pa še vedno v računalništvu, ki se kot rdeča nit vleče skozi celotno njuno življenje. In daleč od tega, da so taki zato, ker jim nismo pokazali “drugih svetov”.:)) Samo da si po določenem številu let zgradijo svoje svetove. Ki velikokrat niso taki, kakršni starši menimo, da bi morali biti. Kar je verjetno tudi prav.
sam res, kaj počne skupina najstnikov, ko se ima ful dobr? okej, gredo v kakšen gardaland ali na bazene, ampak drugače pa če niso na računalniku ali nimajo keša za bazene ali luna parke . ali delajo kretenije, zgoraj vidite, da zažigajo in mučijo živali, ali razbijajo, ali divjajo na kakšnih motorjih ali biciklih ali avtih ali pa pijančujejo. Kaj res, delajo, če niso s starši in so počitnice, lepo prosim, če poveš…pa da se imajo ful dobr.
Mož pozna fanta pri katerem je zadeva šla tako daleč da je opustil šolanje SŠ, prenehal s treningi, imel motnje hranjenja, saj je fant vmes pozabil na hrano in pijačo. Zdaj se vsa družina ukvarja z njim, hodijo na terapije, skratka drama. Žal starši niso pravi čas opazili kaj se dogaja.
Bodite pozorni in ukrepajte pravi čas!
Jah, zdej če začneš s tem pri 12tih, 13, 14 si že davno mimo. Pri nas smo najprej družinsko hodili – v hribe, na kolesarske izlete, na taborjenja, na kopanja, mulce smo naučili iger zakladov, družabnih iger itd. Toliko, kot je danes organiziranih dejavnosti za otroke vseh starosti (pri nas os 3 sarostne skupine, 5-10, 10-15 in nad 15) jih ni bilo nikoli. Mi smo zabačeno selo, pa imamo čiso vsak dan nekaj – od kopanja, družabnih iger, tekmovanj v rokometu, fucbalu, odbojki, kolesarske dirke, pohodi, pustolovske dneve, veslanje s kajaki, rolanje na poligonu, turnirji trojk v košarki, pa šnel kursi kitare, bobonov, likovnih tehnik itd – vse brezplačno, vodeno, organizirano. Imamo projekcije malo boljših filmov (vstopnina 1 €) – ne supermanov, bamanov in ben 10 – ampak pride 8-10 mulcev. Ostali miljon jih je raje za PCjem. Pa so res dobre zadeve, samo če so od doma vajeni neke neaktivnosti, pasivnosti, visenja pred TV in PCjem, v čem drugem sploh ne morejo videti nič dobrega. Počasi se sicer premika – 5 let nazaj je hodilo 3-5 mladincev, zdaj jih je že 10, ker so mulci sami najboljša reklama in povejo, da je blo “kul”. Jaz recimo sem celo doma, pa gredo naši 3 vsaj 1- 2 x na teden na tisto, kar jim potegne, ker konec koncev starši so starši, vrstniki so pa povsem nekaj drugega in pravzaprav nuja za zdravo odraščanje.
Neumnosti smo počeli vsi v otroštvu in mladosti, samo neumnost je še daleč od kriminala in izživljanja – zakaj to nekateri počnejo, je pa treba starše vprašat 🙁
No, po mojih predvidevanjih bodo videoigre, po dveh ali treh novih generacijah, pomembnejši (in bolj uporabljen) medij kot filmi. Tako, da naj kar ostane pri igrah, sedaj je idealen čas za kariero v razvoju videoiger :D.[/quote]
Jan, praviš, da si šel na študij v Ameriko brez finančne podpore staršev, kako ti je pa to uspelo?[/quote]Štipendije sem dobil v USA in zastonj šolanje zaradi nadarjenosti (šlo se je za likovno področje). Slovenija mi ni dala niti tolarja. Spomnim se edino, da mi je občina dala nekaj 10-tisočakov SIT, ko sem končal šolanje gori haha.