ali je to depresija?
No, jaz pa nimam ne službe, ne fanta, ne prijateljev, ne stanovanja…nič! Se počutim podobno depresivno kot ona ampak nihče noče slišat o mojih problemih, ker mi kao gre dobro. So mi fauš, ker sem doma. A moraš biti res na pol mrtev in nor, da nekateri čutijo sočutje do tebe? Več problemov kot imaš, raje te imajo.
[/quote]
Ne verjamem, da te imajo rajši. Če bi te imeli radi ti ne bi podtikali takšne blesave besede bi ti pomagali, te vzpodbujali, v tebi našli pozitivne lastnosti in tako dalje…. Torej se naslajajo nad teboj. Ajde dokaži jim, da si več vredna kot njihove besede.
Razmišljam da bi šel k osebni zdravniku, da mi predpiše kakšne tablete, pa me sram. Bom takoj označen za čudaka. Že tri mesece se mi vse vleče to.
Sem si prebral na netu, imam znake bipolarne motnje in shizofrenije ampak oboje ne morem imet?
Res je težko, že tri mesece ponoč skoraj nič ne spim, samo premišljujem, tudi na samomor sem že pomislu.
Samo če dobim antidepresive ne bom zmožen delat čeprav bi delal še naprej ali kako na to gleda delodajalec?
Mal napište o tem tisti ki ste že to dali čez.
Naj te ne bo sram iti h zdravniku. Pojdi čimprej. Lahko prosiš za napotnico za psihiatra. Psihiater je zdravnik, ki se bo s tabo pogovoril in ti predpisal antidepresiv ali pa ti morda samo kaj predlagal. Ne trpet po nepotrebnem, ker se bojim, da se stanje samo po sebi ne bo spremenilo. Ne se bat, da boš po eni tableti kot zombi. Predvsem je važno, da se odpočiješ in naspiš ponoči, ker če bo tvoja nespečnost trajala kronično, se boš čez dan zelo slabo počutil in zaspanosti in utrujenosti se bo pridružil še nemir in nato še tesnoba.
Svetujem pa ti, da si čez dan, če je le možno čimveč v naravi, hodi, teci, delaj fizično, da boš razbremenil misli! Vse dobro!
Svojega občutja ne razlagaj ljudem, ki te ne razumejo. Bodi previden, komu se zaupaš, ker je med ljudmi še vedno neka negativna oznaka, da če hodiš h psihiatru, si nor.
Naj te ne bo sram iti h zdravniku. Pojdi čimprej. Lahko prosiš za napotnico za psihiatra. Psihiater je zdravnik, ki se bo s tabo pogovoril in ti predpisal antidepresiv ali pa ti morda samo kaj predlagal. Ne trpet po nepotrebnem, ker se bojim, da se stanje samo po sebi ne bo spremenilo. Ne se bat, da boš po eni tableti kot zombi. Predvsem je važno, da se odpočiješ in naspiš ponoči, ker če bo tvoja nespečnost trajala kronično, se boš čez dan zelo slabo počutil in zaspanosti in utrujenosti se bo pridružil še nemir in nato še tesnoba.
Svetujem pa ti, da si čez dan, če je le možno čimveč v naravi, hodi, teci, delaj fizično, da boš razbremenil misli! Vse dobro!
Svojega občutja ne razlagaj ljudem, ki te ne razumejo. Bodi previden, komu se zaupaš, ker je med ljudmi še vedno neka negativna oznaka, da če hodiš h psihiatru, si nor.
[/quote]
Hvala za komentar in dobre želje.
Saj zaradi neprespanosti sem čez dan zelo razdražen, hitre jeze.
O svojih problemih tudi ne govorim nobenemu. Se itak sam sebi smilim, če imam zelo slab dan, gledam svoje stare slike, kako mi je včasih bilo boljše.
Ven sicer hodim na sprehode ker sem opazil da mi to pomaga, da si zbistrim misli, ampak ko pridem nazaj domov spet isto.
Sem tudi hodil v fitnes pa me je minilo, ker nimam volje. Opazil sem tudi, da sem v teh treh mesecih pdkar se slabo počutim tudi izgubil par kilogramov, kar je posledica tega da mi ni do hrane oziroma mi sploh ni več do ničesar.
Malo me že skrbi tako stanje, ker se tako še nisem počutil.
In kot sem že napisal, bi šel k zdravniku ampak če pristanem na antidepresivih se potem kar lahko poslovim od službe.
Nevem kateri delodajalec bo gledal čudaka v službi.
Depresija ni nujno občutek, da ti nekaj manjka, sicer pa ‘imaš vse’, ker nimajo vsi enakih kriterijev. Za nekatere je lastno stanovanje in redna služba višek sreče, za druge je dovolj dober stik z družino in prijatelji, pa so lahko popolnoma zadovoljni brez avta in najnovejšega telefona. Ne sodite stopnje žalosti drugih po tem, kar bi vas naredilo nesrečne.
Občasni občutki izgubljenosti ali nesmisla so naravni, ker je neskončno naporno biti 24 ur na dan srečen, zadovoljen in izpolnjen, pa naj so to še tako dobri občutki. Si predstavljate, da bi orgazmi trajali po 16 ur? Kdaj bi se jih naveličali? Enako je s srečo – preprosto kdaj potrebujemo kalibracijo, da preverimo, kaj za nas pomeni sreča in kaj za nas pomeni žalost. Deluje podobno kot droga, več ko je imamo, več je potrebujemo in če smo bili včasih kot otroci zadovoljni s tistim kemikom s šestimi barvami, se zdaj otroci kregajo, ker ne dobijo playstationa. Njihov spodnji nivo sreče se je pač blaginji primerno povišal.
Če pa ti občutki, ki jih avtorica opisuje, trajajo več tednov ali celo mesecev, sploh če začenjajo vplivati na vsakodnevno življenje, se je pa potrebno obrniti na kakega terapevta, magari samo na uvoden pogovor. Ne bi bil odveč tudi kak pregled krvi, da se izključi možnost vpliva kakih strupov, pomanjkanja mineralov, moteno delovanje ščitnice in nihanje sladkorja. Vse to lahko vpliva na počutje, če pa je kaj narobe na večih področjih, pa sploh.
Ne bi hitela z diagnozo, ker ni vsak občutek dolgotrajne žalosti že depresija, je pa dobro, da si na to pozorna. Je pa vsa moč v tebi in z malo pomoči jo lahko razviješ, da ti bo zopet služila.
Hvala za komentar in dobre želje.
Saj zaradi neprespanosti sem čez dan zelo razdražen, hitre jeze.
O svojih problemih tudi ne govorim nobenemu. Se itak sam sebi smilim, če imam zelo slab dan, gledam svoje stare slike, kako mi je včasih bilo boljše.
Ven sicer hodim na sprehode ker sem opazil da mi to pomaga, da si zbistrim misli, ampak ko pridem nazaj domov spet isto.
Sem tudi hodil v fitnes pa me je minilo, ker nimam volje. Opazil sem tudi, da sem v teh treh mesecih pdkar se slabo počutim tudi izgubil par kilogramov, kar je posledica tega da mi ni do hrane oziroma mi sploh ni več do ničesar.
Malo me že skrbi tako stanje, ker se tako še nisem počutil.
In kot sem že napisal, bi šel k zdravniku ampak če pristanem na antidepresivih se potem kar lahko poslovim od službe.
Nevem kateri delodajalec bo gledal čudaka v službi.
[/quote]
Prosim te, pojdi h zdravniku! Poišči si pomoč in to takoj! Antidepresivi niso tak bav bav. Ogromno ljudi je na antidepresivih. Zaradi ene tablete ne bo konec sveta, saj ni treba sodelavcev in tvojemu šefu razlagati kakšna zdravila piješ! Veš, ogromno ljudi ima različne težave, dokler je človek zdrav, se tega sploh ne zaveda! Izboljšalo se ti bo spanje, razpoloženje, lahko ti pomaga že prva “doza”. Zdravljenje traja nekaj mesecev, lahko potrebuješ tudi samo psihoterapijo.
Človeški možgani toliko zmorejo. Vse je v glavi. Ljudje imajo včasih ogromnih težav, hodijo od specialista do specialista, pa izvidi nič ne pokažejo. V končni fazi se izkaže da gre za tesnobo ali depresijo, ali pa za preveč “aktivne možgane”. Skratka, tvoje težave so rešljive, zato kar pogumno, poišči si pomoč.
Zelo dobro te razumem, saj mene je mučila nespečnost in sem mislila, da se mi bo zmešalo. Ampak je boljše, hvala Bogu.