Tako sem razočarana nad sabo. Včasih sem popenila 2-3 krat letno. Tisto, ko te mika kar malo porazbijati naokoli in besneti in se komaj, komaj zadržuješ, ravno še toliko, da čisto “ven ne padeš”. Zdaj, od kar sem mama, pa se to dogaja veliiiiko prepogosto. Proti koncu porodniške kar vsak dan. Zdaj (v službi sem slabo leto) pa imam obdobja nekaj tednov ok, potem kak teden slabo. Komaj se zadržujem, da se pravočasno odstranim od mišota, da ne vidi/sliši svoje “nore” mamice. Najbolj grozno pa je, da ko imam slabo obdobje, me lahko pojezi že malenkost oziroma bolje kake 5. malenkost zapovrstjo.
Kako se kaj ve obvladate? kako si lahko pomagam?
Lep pozdrav
U.

jaz vsak dan 5X

Jaz si potiho dostikrat momljam kletvice….pa do deset štejem, pa kar neki začnem delat, da sproščam jezo ki se mi je nakopičila!

Mi penimo, pa vedno znova ugotovimo, da nič ne pomaga 🙁 Bolj penim, slabše je 🙂 (mogoče bi bilo treba pa prašek zamenjat hehe)

Zeeelo pomagajo sprehodi, gozd, hrast, pa da občasno še vedno mal popeniš :))))))))

Jest tut popenim, 2-3 na dan.

moj misko se nima 5 m, pa me zna vcasih ze kar ob zivce spravit. in to se vedno zgodi (kot zanalasc), kadar je zraven daddy in potem mi on pomigne, naj se malo odstranim, in potem onadva to po mosko opravita (mali se dere, daddy mu pa cisto mirno razlaga, da nima smisla).

no, se mi je zgodilo vsega enih 3x, ampak takrat pa bi ga najraje … saj veste, mali krici, ni lacen, ni pokakan, ve pa total zaspane, utrujene, z glavobolom …

seveda sem se po tem zelo zasekirala, pa mi moj pravi, da je to cist normalno, in da sem jaz na splosno precej potrpezljiva. jah no, …

Jaz sem pa mislila, da sem jaz med redkimi, ki ji večkrat popustijo živci,….,ha, ha, ha,….

Jaz penim zdaj še bolj kot prej – ker se je začela šola. Zdaj mi je šele jasno, kaj so mi vsi hoteli povedat. Vrtec ali šola – čisto dva svetova, pa 9-letka gor al dol.

midva z možem sva imela pri prvorojenki dogovor, da ko ima en dost, ne more več – drugi prevzame. In je lepo teklo. Sedaj, ko imamo dva otroka, svoj dom in vse živo, to ne gre več, da bi človek se kar zasukal in nekam šel……..jah, se brzdam, v povprečju 1x na teden pa pošteno povzdignem glas.
Sama sebi sem že zdavnaj obljubila dve stvari:
1. da ne bom otrok čustveno pohabila in priklenila nase z vsemi fintami, ampak jih želim narediti samostojne in samozavestne osebnosti – kar pomeni, da ne velja igrati na karto “ne delaj tega, mamico bo srce bolelo, bo takooo žalostna” “veš kako jaz potem trpiiim” ipd
2. da ne bom ena od tistih non-stop vreščečih mam, ki se tako stalno usajajo, da navadijo otroke, da le-ti reagirajo le še na dretje, mirne besede ne slišijo več. Znanka je taka – enkrat reče, nič, potem zarjuje…..in to vsakih 20 minut. Seveda kdaj popeniš, ampak otroke je treba navadit, da te (v povprečju seveda) slišijo ko jim lepo kaj rečeš, ane.

Ko začne v meni vreti, poavadi grem v drugo sobo da se mi malo razkadi, potem šele zatulim naj kdo pride k meni….

Uf! Tudi jaz sem mislila, kakšen neobvladujoč se norec sem! Mi je kar malo lažje, kakor se to že čudno sliši. Hvala za odgovore.

uf.. še dobr da nisem edina 😉

;-)))))))))

Jaz mam tudi mal bolj “švoh” živce, zadnje čase…