Ali lahko hodiš po gozdovih?
Živjo,
zanima me, ali v Sloveniji lahko normalno hodiš po neograjenih gozdovih? Ali lahko grem na sprehod po gozdu, ki ni moja last? Kako je to zavedeno v naših zakonih?
Primer: po celem hribu je gozd, zemljišče je od nekoga. Jaz grem s svojimi otroci na sprehod, pa hodimo malo po gozdni poti, malo se lovimo med drevesi. Ali res ne smemo stopiti z gozdne poti? To sem namreč slišala, pa me zanima, če je res tako.
Zanima me še nekaj drugega: recimo, da lahko prosto hodimo po gozdu, kako je pa z nabiranjem gob, kostanja, jagod, vej (recimo, da moj otrok najde vejo ali palico, pa jo vlači s seboj)? Ni, da bi zdaj jaz s svojimi otroci nekaj blazno hodila po gozdovih, ampak slišala sem nekoga, čigar zemlja je, na kateri so gozdovi (nič ni ograjeno, ljudje se normalno sprehajajo tam), da se ne sme hodit izven poti in nič nabirat.
Uh, sem zakomplicirala, vem 
Ma, lepo nedeljo vsem Pa hvala za odgovore.
lej moji otroci so skoraj vsak vikend v gozdu.lastnike in lovce motijo le tisti,ki jim povzročajo škodo in predvsem motoristi,ki plašijo živali.lahko vzameš tudi vejice,nabiraš kostanj,pobiraš storže in jih odneseš domov.bili bi jezni,če bi nekdo prišel žagat smreke in si delal zalogo za zimo.za otroke pa ni frke.dovolijo tudi piknike,če za seboj pospraviš,vendar brez kurjenja.
tako,da uživajte v gozdu,nič ni narobe.mi smo že parkrat našli tudi jelenčkove roge.
Najbrž bo enkrat minil čas, ko je “vse od vseh” in bo treba malo bolje spoštovati zasebno lastnino, kar je tudi gozd. Kako ograjevanje privat gozda je čisti nesmisel, dovolj je že opozorilna tabla, ki pa naj bi vendarle dovoljevala gibanje po utrjenih poteh. Sprehajanje kar povprek v privat gozdu je pa isto kot da se ti folk potika po vrtu okoli hiše. To je moje mnenje, ki gotovo še ni domače pri nas, se pa zato marsikje v tujini obnašamo mnogo bolj previdno, ko gre za privat lastnino. Le zakaj?
22. člen Pravilnika o varstvu gozdov
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_PRAV315.html
(Rekreativno nabiranje gozdnih dobrin)
Rekreativno nabiranje gozdnih plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali, ki je z zakonom o gozdovih dovoljeno tudi nelastnikom gozdov, je nabiranje za lastne potrebe.
Posameznik lahko v enem dnevu nabere največ:
– 1 kg gob, plodov in zelnatih rastlin;
– 2 kg kostanja.
Pri nabiranju ni dovoljeno uporabljati pripomočkov za učinkovitejše nabiranje, ki povzročajo poškodbe na predmetu nabiranja ali njegovi okolici. Nabrane količine ne smejo biti predmet prometa.
23. člen
(Ohranjanje stabilnosti in trajnosti gozda)
Pri izkoriščanju funkcij gozdov, ki je dovoljeno tudi nelastnikom, se morajo zaradi ohranjanja stabilnosti in trajnosti gozdov upoštevati naslednji pogoji:
– ni dovoljeno zasekovati, lupiti, zarezovati, vrtati, zažigati ali kako drugače ogrožati drevja in grmovja, razen takrat, ko je to potrebno zaradi spremljanja stanja in razvoja gozdov, gospodarjenja z gozdovi ali znanstveno-raziskovalnega dela;
– pri nabiranju se mahove lahko odstrani z največ 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} površine, ki jo poraščajo v premeru 10 m od mesta nabiranja. Če je predhodno nabiranje na določenem prostoru že doseglo te meje, nadaljevanje nabiranja ni dovoljeno;
– pri nabiranju zelnatih rastlin se lahko odstrani do 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} rastlin oziroma vsako tretjo rastlino. Če je predhodno nabiranje na določenem prostoru že doseglo te meje, nadaljevanje nabiranja ni dovoljeno;
– prostor za postavitev čebeljih panjev in njihovo število se določita v soglasju z lastnikom gozda ter v sodelovanju z zavodom in s kmetijsko svetovalno službo. Čebelji panji ne smejo biti postavljeni na naravnih prehodih prosto živečih živali ali na vzdrževanih pašnih površinah v gozdu in ne smejo onemogočati normalne rabe gozdne infrastrukture za gospodarjenje z gozdovi;
– prepovedano je namerno poškodovati ali razdirati mravljišča in nabirati mravlje ali njihove bube;
– prepovedano je namerno uničevanje gnezdišč ptic in sesalcev ter delov habitata, kjer se živali grupirajo (skupinska prezimovališča vretenčarjev, nočišča migratornih vrst in podobno);
– opazovanje živali, njihovo fotografiranje ali drugo vznemirjanje živali je prepovedano v časovnih obdobjih in znotraj razdalj, ki so navedene v 14. členu tega pravilnika, razen za potrebe spremljanja stanja in razvoja gozdov.
ZAKAJ?
Ne poznam zakonodaje in pravilnikov tujih držav, ampak če je gozd povsem privat lastnina, predvidevam da je tudi izključno lastnikov strošek njegovo vzdrževanje.
Pri nas je zadeva taka, da je lastnik deležen subvencij za vzdrževanje gozda, povračila trošarin za gorivo, ki ga pri tem uporablja, poleg tega od prodaje lesa ne plača davkov, ampak mu država glede na površino in kategorijo gozda določi pavšalni znesek (katastrski dohodek). Torej vsi davkoplačevalci vsaj po malem prispevamo tudi k vzdrževanju gozdov.
ZATO ima vsak pravico hoditi po vseh gozdovih, tudi tistih, ograjenih z bodečo žico in opozorilnimi tablami PRIVAT, ki so itak brezpredmetne – v bistvu bi moral celo lastnik plačati kazen, če nima dovoljenja za postavitev table.
Sicer pa razen redkih psihopatov, ki preganjajo vse živo, večina lastnikov povsem normalno sprejema obiskovalce svojega gozda. Seveda, če se ti v gozdu normalno obnašajo. Mož je lastnik gozda in tisto, kar naju res jezi, je svinjarija, ki jo objestneži odmetavajo v njem. Takim bi pa res prepovedala dostop v svoj gozd. Pa mulariji z mopedi, štirikolesniki.
Vsi normalni sprehajalci pa – dobrodošli.
ZAKAJ?
Ne poznam zakonodaje in pravilnikov tujih držav, ampak če je gozd povsem privat lastnina, predvidevam da je tudi izključno lastnikov strošek njegovo vzdrževanje.
Pri nas je zadeva taka, da je lastnik deležen subvencij za vzdrževanje gozda, povračila trošarin za gorivo, ki ga pri tem uporablja, poleg tega od prodaje lesa ne plača davkov, ampak mu država glede na površino in kategorijo gozda določi pavšalni znesek (katastrski dohodek). Torej vsi davkoplačevalci vsaj po malem prispevamo tudi k vzdrževanju gozdov.
ZATO ima vsak pravico hoditi po vseh gozdovih, tudi tistih, ograjenih z bodečo žico in opozorilnimi tablami PRIVAT, ki so itak brezpredmetne – v bistvu bi moral celo lastnik plačati kazen, če nima dovoljenja za postavitev table.
Sicer pa razen redkih psihopatov, ki preganjajo vse živo, večina lastnikov povsem normalno sprejema obiskovalce svojega gozda. Seveda, če se ti v gozdu normalno obnašajo. Mož je lastnik gozda in tisto, kar naju res jezi, je svinjarija, ki jo objestneži odmetavajo v njem. Takim bi pa res prepovedala dostop v svoj gozd. Pa mulariji z mopedi, štirikolesniki.
Vsi normalni sprehajalci pa – dobrodošli.[/quote]
Se povsem strinjam, posebej z zadnjim delom. Vožnja s štirikolesniki ali navadnimi motorji po gozdovih ni dovoljena, a žal ni nikogar, ki bi to nadzoroval.
ZAKAJ?
Ne poznam zakonodaje in pravilnikov tujih držav, ampak če je gozd povsem privat lastnina, predvidevam da je tudi izključno lastnikov strošek njegovo vzdrževanje.
Pri nas je zadeva taka, da je lastnik deležen subvencij za vzdrževanje gozda, povračila trošarin za gorivo, ki ga pri tem uporablja, poleg tega od prodaje lesa ne plača davkov, ampak mu država glede na površino in kategorijo gozda določi pavšalni znesek (katastrski dohodek). Torej vsi davkoplačevalci vsaj po malem prispevamo tudi k vzdrževanju gozdov.
ZATO ima vsak pravico hoditi po vseh gozdovih, tudi tistih, ograjenih z bodečo žico in opozorilnimi tablami PRIVAT, ki so itak brezpredmetne – v bistvu bi moral celo lastnik plačati kazen, če nima dovoljenja za postavitev table.
Sicer pa razen redkih psihopatov, ki preganjajo vse živo, večina lastnikov povsem normalno sprejema obiskovalce svojega gozda. Seveda, če se ti v gozdu normalno obnašajo. Mož je lastnik gozda in tisto, kar naju res jezi, je svinjarija, ki jo objestneži odmetavajo v njem. Takim bi pa res prepovedala dostop v svoj gozd. Pa mulariji z mopedi, štirikolesniki.
Vsi normalni sprehajalci pa – dobrodošli.[/quote]
Draga moja …… katastrski dohodek je, za moje pojme, zelo visok. Poleg vsega zaradi katastra padaš v višje dohodninske range, pa čeprav na leto ne zaslužiš toliko, kot pravijo na davčni.
Gozdarjenje je pa druga stvar – za posek moraš najprej dobiti dovoljenje področnega gozdarja, ki označi drevesa, potem moraš dobiti kvalificirane ljudi, da ti drevesa posekajo (kar je, verjemi, kar težko, saj se tega dela otepajo kot hudič križa), potem pa moraš najti še nekoga, ki bo tvoj les odkupil po neki normalni ceni in ne napol zastonj. Hkrati pa moraš plačati vsem v verigi – tebi pa ostane nekaj drobiža.
Kataster se odmerja glede na površino in namen zemljišča. Tvoj problem pa je, če si ne narediš vsaj toliko prometa na leto, da pokriješ davek. Kje je šele dobiček?!?
ogradit gozd je praktično nemogoče, enako gozd označit kot lastnino z tablo. no slednje je sicer mogče, ma je že tako da je lahko v enem delu gozda več lastnikov, kaj šele v enem gozdu. tako da če greš v takšne potankosti pol bo trba iskat meješa ipd. pa še te ni nujno da najdeš v gozdu ali njegovem obrobju.
nabiranje gozndih sadežev pa vsaj po naših izkušnjah ni porblem enako hoja po tujem gozdu. ma kričanje v gozdu tudi plaši živali in to ni najbolj zaželjeno.
Eno vprašanječe je veste:
Kaj pa sprehajanje po sadovnjakih oz. oljčnih nasadih?
Ravno včeraj sva šla s sinom na sprehod po gozdu. Na določeni točki, ko sva hotela skleniti krog, sva morala prečkrati oljčni nasad. Nasad na eni strani ni bil sploh ograjen, na drugi strani je imel kamnit zid, ampak vhod tudi ni bil ograjen.
Kako je v teh primerih? Seveda s sinom nisva ničesar nabirala.
Gozdovi in narava so darilo BOGA!
Meni ne bo nihče ukazoval če lahko hodim ali ne po gozdu,livadi,ob jezeru in še kje.
Če ti to nekdo vzame,je kot,da bi ti zruval dušo.Tako pa tudi ne izropate gozda ob vsakem obisku,da komaj otovorjeni prihajate iz njega?Ali kako?
Vejica,kakšen cvet,korenina,goba še niso zločin.
Osebno ne grem s tem namenom,ampak da se zrelaksiram psihično.Gozd je kot balzam,napoj vesoljne energije,si na novo prerojen.Še bolje je biti v gozdu sam,ker ne vede meditiraš,kar odplavaš.
Morda ga čutim tako jaz,ker sem ob njem doma in imam nek globji odnos z njim.Ne vem kako drugi.
Mene ko spremlja psiček in še naš muc smo kot mini živalski vrt na pohodu.Koliko sreče občutijo domače živali,vem iz prve roke.Same norčije vzgajata.
Proti stresu samo gozd.Definitivno!
quote]Draga moja …… katastrski dohodek je, za moje pojme, zelo visok. Poleg vsega zaradi katastra padaš v višje dohodninske range, pa čeprav na leto ne zaslužiš toliko, kot pravijo na davčni.
Gozdarjenje je pa druga stvar – za posek moraš najprej dobiti dovoljenje področnega gozdarja, ki označi drevesa, potem moraš dobiti kvalificirane ljudi, da ti drevesa posekajo (kar je, verjemi, kar težko, saj se tega dela otepajo kot hudič križa), potem pa moraš najti še nekoga, ki bo tvoj les odkupil po neki normalni ceni in ne napol zastonj. Hkrati pa moraš plačati vsem v verigi – tebi pa ostane nekaj drobiža.
Kataster se odmerja glede na površino in namen zemljišča. Tvoj problem pa je, če si ne narediš vsaj toliko prometa na leto, da pokriješ davek. Kje je šele dobiček?!?[/quote]
Draga gor, draga dol, pri nas je tako , da mož obvlada vsa gozdarska dela, jaz mu po svojih močeh pomagam. Res je, kmetijska zemlja, v katero se šteje tudi gozd, pač ni za vsakogar. Če je ne znaš, zmoreš ali nočeš obdelovati, jo prodaj, nehaj pa jamrat. Problem naših ljubih državljanov je predvsem v tem, da bi bili vsi neki lastniki, čeprav jim je lastništvo samo v breme.
Obogatel sicer ni še noben kmet, čeprav se mnogim od foušije megli pred očmi, kadar kateri kupi nov traktor, se pa da preživeti. Hudič bo pa, če se uresničijo scenariji o podnebnih spremembah, ki sem ga pravkar spremljala na TV.
