Ali lahko cloveka ocenite vsaj priblizno na prvi vtis karakterno? Osebno se mi zdi, da imam nekako obcutek za ljudi, ko nekoga spoznam se pogovarjam z njim nekaj casa, enostavno cutim, ce je dober clovek ali ni.. in recimo v primerih, ko mi je znanka razlagala kako je za skupaj z enim tipom sem jaz ze na prvo vidla, da jim nebo zlaufalo in res ni.. nevem ali nekateri nimajo teh obcutkov oz. neznajo ocenit nekoga ali sem jaz cudna… je pa res, da je tudi veliko ljudi, ki se pretvarja se lahko hitro zafrknes pri nekom ampak se mi zdi, da se dolgorocno nemore pretvarjati.. slej ko prej vidis oz zelo hitro se pokaze pravi obraz cloveka..

Imam 22 let dela v gostinstvu….
V 99 odstotkih ob prvem srečanju vem s kakšnim človekom imam opravka.

Šala mala, takoj vem, kdo je glumac in kdo človek na mestu..
To sem izpilil v družbi skozi življenje pri delu in v športu.

Poznam eno ,ki zna uporabljati svoj čut! Njej se ne moreš zlagati ali pretvarjati ! Toliko je dobra ,da se sploh ne rabi pogovarjat ,že na pogled marsikaj oceni! Tudi zaposlena je nekje ravno zaradi tega ,da ugotavlja! Kot ,da bi imela psa v sebi );

Ja meni se zdi, da tudi meni ratuje to nekako ze na dostih primerih sem ugotovila, da se je izkazalo pravilno moje ugotavljanje. Se mi pa zdi, da eni cist mimo tega brcajo, da sploh nimajo cuta, da kaj zaznajo pri drugih.

V sekundi imam človeka naštudiranega. Samo pogled. Tudi če kdaj kasneje spremenim mnenje o njem, se na koncu vedno izkaže, da je bil moj prvi vtis zadetek v nulo.

Se da v dostih primerih, ampak to sodimo po oblacilih,pogledih,mimiki,potezah ampak zna tudi prvi vtis bit napacen, recimo ce nekoga opazujemo v gostilni ali kjerkoli, da nimamo z njim stika samo po potezah,obrazni mimiki tudi mogoce ima slab dan pa je namrscen itd. ga lahko narobe ocenimo potem recimo imam znanko, ki je izredno dobra oseba ampak, ko jo opazujes ima vedno grd pogled negdo, ki bi jo videl bi rekel, ta je neki jezna ampak dejansko je cist drugace. Tako, da po tem ni vse za sodit.

ne moreš,če je dober igralec ugotoviti.če igra definitvno ne.

Kljub hvalisanju v tej temi, zelo malo ljudi zna oceniti značaj drugih ljudi že na prvi pogled. Gre za to, da mnenje o nekom ustvarjajo glede na to, kakšni so sami. Zato tako hitro verjamejo zgodbicam o drugih, najsi so pozitivne ali negativne. Če gre za negativno informacijo o nekom, običajno niti ne ugotavljajo, ali je res ali ne. Če drugi osebi pokažeš, da ti ni simpatična, ti bo praviloma vrnila na enak način, posledično boš prepričan, da si jo prav ocenil. :))

Prav tako je strožje ocenjevanje istega spola kot nasprotnega spola. Ženske določeno (slabo) lastnost tolerirajo pri moškem, pri ženski jo pa multiplicirajo.

Se mi je že zgodilo, da sem osebo zgolj v oči pogledala in rekla drugi, sam bejž oz. bodi previdna. Oseba pa, ne ne, je ful prijazna etc.. Sem rekka, sam povem. čez pol leta, proketa pras* od babe, kako si vedla. Pojma nimam, ampak samo žlo je bilo čutiti. V večini me občutek ne vara. Pri teh kvazi ala prijaznih igralcih, je pa včasih čisto malo za počakati. Pridejo hitro na plano s pravim obrazom.

Enako razmišlam js 😀

Ti si najbolj realno povedala.
Ljudje nismo nikakršni vidci, ali čarovniki, da bi lahko na prvi vtis prebrali celega človeka. To je lenobno razmišljanje po liniji najmanjšega odpora. Za spoznati karakter neke osebe, je potreben trud, kot pri vseh drugih stvareh. Osebnosti se nam gradijo v dolgem obdobju in večinoma imamo razdelanih več različnih “podob” sebe, ki jih kažemo v javnosti. Le ko smo sami, ali z najbližjimi, se toliko sprostimo, da pokažemo svoj “pravi” jaz. A kateri je v resnici pravi jaz? V resnici je ta sestavljen iz različnih podob in odzivov na različne okoliščine, ki smo jih v življenju z izkušnjami razvili. Če doma na glas prdnem in se čudaško šalim, normalno, da tega v službi ne počnem. Sploh če delam v pisarni. In če možu v obraz lahko rečem, da se je že konkretno zredil in naj se neha nažirat s sladicami, tega gotovo ne bom šla reči šefici. Sem zato neiskrena? Na razgovoru za službo vam ponudijo pijačo. Seveda boste izbrali vodo, kavo, sok… ne pa pivo, viski… Čeprav bi vam slednji v tem napetem trenutku najbolj pasal, mar ne? Za pohod v hribe se drugače napravim, oblečem, kot pa za v restavracijo. Tudi vic bom povedala drugačen prijateljici, kot pa predsedniku vlade. Za vsako priložnost imam svoj obraz in ravno tako ga imate vsi vi, kateri pravite da ne, lažete. In ne, ne boste me pogruntali na prvem zmenku. Če se boste dlje družili z mano, boste ugotovili, da sem prav srhljivo kul in zelo lojalna oseba, čeprav bi me po prvem srečanju radi pozabili za vedno.

Ti si najbolj realno povedala.
Ljudje nismo nikakršni vidci, ali čarovniki, da bi lahko na prvi vtis prebrali celega človeka. To je lenobno razmišljanje po liniji najmanjšega odpora. Za spoznati karakter neke osebe, je potreben trud, kot pri vseh drugih stvareh. Osebnosti se nam gradijo v dolgem obdobju in večinoma imamo razdelanih več različnih “podob” sebe, ki jih kažemo v javnosti. Le ko smo sami, ali z najbližjimi, se toliko sprostimo, da pokažemo svoj “pravi” jaz. A kateri je v resnici pravi jaz? V resnici je ta sestavljen iz različnih podob in odzivov na različne okoliščine, ki smo jih v življenju z izkušnjami razvili. Če doma na glas prdnem in se čudaško šalim, normalno, da tega v službi ne počnem. Sploh če delam v pisarni. In če možu v obraz lahko rečem, da se je že konkretno zredil in naj se neha nažirat s sladicami, tega gotovo ne bom šla reči šefici. Sem zato neiskrena? Na razgovoru za službo vam ponudijo pijačo. Seveda boste izbrali vodo, kavo, sok… ne pa pivo, viski… Čeprav bi vam slednji v tem napetem trenutku najbolj pasal, mar ne? Za pohod v hribe se drugače napravim, oblečem, kot pa za v restavracijo. Tudi vic bom povedala drugačen prijateljici, kot pa predsedniku vlade. Za vsako priložnost imam svoj obraz in ravno tako ga imate vsi vi, kateri pravite da ne, lažete. In ne, ne boste me pogruntali na prvem zmenku. Če se boste dlje družili z mano, boste ugotovili, da sem prav srhljivo kul in zelo lojalna oseba, čeprav bi me po prvem srečanju radi pozabili za vedno.
[/quote]

Lepo povedano. Ampak vseeno mislim, da se v vecini primerov, da dokaj hitro ugotoviti ali ti clovek odgovarja ali ne in kaksen je, ce se z njim videvas oz. druzis ali kakorkoli.

Ti si najbolj realno povedala.
Ljudje nismo nikakršni vidci, ali čarovniki, da bi lahko na prvi vtis prebrali celega človeka. To je lenobno razmišljanje po liniji najmanjšega odpora. Za spoznati karakter neke osebe, je potreben trud, kot pri vseh drugih stvareh. Osebnosti se nam gradijo v dolgem obdobju in večinoma imamo razdelanih več različnih “podob” sebe, ki jih kažemo v javnosti. Le ko smo sami, ali z najbližjimi, se toliko sprostimo, da pokažemo svoj “pravi” jaz. A kateri je v resnici pravi jaz? V resnici je ta sestavljen iz različnih podob in odzivov na različne okoliščine, ki smo jih v življenju z izkušnjami razvili. Če doma na glas prdnem in se čudaško šalim, normalno, da tega v službi ne počnem. Sploh če delam v pisarni. In če možu v obraz lahko rečem, da se je že konkretno zredil in naj se neha nažirat s sladicami, tega gotovo ne bom šla reči šefici. Sem zato neiskrena? Na razgovoru za službo vam ponudijo pijačo. Seveda boste izbrali vodo, kavo, sok… ne pa pivo, viski… Čeprav bi vam slednji v tem napetem trenutku najbolj pasal, mar ne? Za pohod v hribe se drugače napravim, oblečem, kot pa za v restavracijo. Tudi vic bom povedala drugačen prijateljici, kot pa predsedniku vlade. Za vsako priložnost imam svoj obraz in ravno tako ga imate vsi vi, kateri pravite da ne, lažete. In ne, ne boste me pogruntali na prvem zmenku. Če se boste dlje družili z mano, boste ugotovili, da sem prav srhljivo kul in zelo lojalna oseba, čeprav bi me po prvem srečanju radi pozabili za vedno.
[/quote]

Gledas iz popolnoma napacnega zornega kota.

Prav imas, da se lnudje v razlicnih situacijah razlicno obnasamo (in oblecemo).
Sama se znam zelo nemarno obleci, veliko preklinjam in sem orto neuglajena. Izhajam iz dokaj fine druzine in druzbe, tako da je to verjetno moj upor proti kalupom, ampak zaradi tega sem se naucila, da ljudi ne ocenjujem glede na obnasanje in obleko.
Ljudi nikdar ne gledam v videz, pri bliznjih ne opazim, da so bili pri frizerju, da so se obrili, imajo novo obleko, nalakirane nohte… Ma, po moje ne bi opazila, da imajo iztaknjeno oko, evo, toliko mi je zunanji videz nepomemben.

Ocenjujem ljudi glede na moje obcutke ob njih, kaj zbudijo v meni, tudi brez komunikacije, enostavno zacutim cloveka na prvo zogo.
Seveda ne vidim njegovega horoskopa in karakterja v nulo, cutim pa par osnovnih stvari, dovolj da vem, ce se splaca ukvarjat z njim in kako naj rokujem z njim, ce sem v kontakt prisiljena. Kot mlada nisem verjela temu svojemu obcutku, z leti pa sem ugotovila, da me ni nikdar pustil na cedilu.

Ne, nimam pojma. Zato pa tudi nikoli ne sodim človeka glede na prvi vtis, ampak mu dam možnost, da se dokaže z obnašanjem.

In ne, tudi večina od vas nima pojma, samo človeku ne daste več možnosti. Zato pa vas je toliko poročenih s pijandurami, varalicami in kreteni.

Po pogovoru in dolocenih vprasanjih kako clovek gleda na svet se da hitro zakljucit kaksna oseba je po dusi. Vidi se, ce ti iskreno odgovarjas ali izmisljas in se prilagajas situaciji. Zalostno je to ker je vse manj dobrih, ker jih tisti pokvarjeni izkoriscajo in preobrnejo v taksne kot oni.

Velikokrat je moj prvi vtis o človeku precej drugačen, kot potem nadaljnji. Torej: ne. Ampak že, če se tega zavedaš, je lahk že to koristno 🙂

Lahko. Prst mu porinem v rit in takoj vidim ali je pedercina ali je duša od človeka.

Ne znam. Vedno precenim ljudi, ker mislim da so vsi dobri in pošteni, dokler ne dokažejo drugače. Žal se zato velikokrat opečem, a vseeno še dalje mislim, da nekje v sebi je tudi njim hudo, ali morda še bo, ker so me zafrknili. Ne morem se znebiti tega. Tako delujem odkar vem zase.

Da bi pa le na podlagi videza nekaj tako zakompliciranega kot je karakter človeka, njegova duša lahko ocenili pa je skoraj nemogoče. Se spreminjamo in rastemo. Delamo napake. A ne moreš človeku soditi na podlagi 1 napake. Jih bo naredil še več, a to ne pomeni da je slab človek. Vsi smo le ljudje in vsi krvavi pod kožo. Vsi se iščemo in do konca življenja učimo in spreminjamo… vorašanje je le do kod pustiš vsakemu človeku in kaj si pripravljen tolerirati in kaj ne.

Pri večini ljudi znam hitro oceniti, da niso pravi zame, da se ne ujemamo, da kako resno prijateljstvo ne bo možno. Pa v tem ni neke višje znanosti, ampak gre enostavno za to, da ko me na človeku nekaj zmoti, me bo to do neke mere vedno motilo. Včasih gre za kakšno alarmantno opažanje, kdaj drugič za banalnosti. Niti ne ugotavljam kaj in zakaj, ampak zaupam svoji intuiciji. Do sedaj se je le ta vedno izkazala za zaupanja vredno.

Govorim za prijateljstvo, za zupanje itd. Znance imam pa seveda take in drugačne in tudi, če so meni osebno v določenih ozirih moteči, še ne pomeni, da niso dobri ljudje.

Težje ocenim zelo tihe, zaprte in nekomunikativne osebe, ker enostavno traja dlje, da navzven dajo dovolj informacij za neko oceno.

Seveda se pa tudi pri teh, ki na prvi vtis delujejo OK, kasneje pokaže marsikaj.

Od ljudi, ki jih ne poznam dobro, sicer ne pričakujem prav preveč, oz. od njih pričakujem karkoli. Tako dobro kot slabo.

Po minuti , dveh dobim tisti občutek, lahko ocenim človeka. Zelo redko me občutek vara.

Oceniti na prvi vtis ni mogoče.
Je pa res, da začutimo vibracije oz. energijo, ki jo določen človek oddaja, saj verjetno veste, da vsi atomi sprejemajo in oddajajo energijo.
V kolikor človek ni na isti frekvenci kot mi, ga zaznavamo/dojemamo kot negativnega, antipatičenega, arogantnega.
Podobno privlači podobno!
Človek, ki nizko vibrira, se njegova energija začuti kot težka ….
Najmočnejša vibracija, ki jo imamo navadni smrtniki je ljubezen.

Tudi jaz dobim že na začetku občutek o določeni osebi, vendar ji še vedno dam možnost, da se pokaže v pravi luči. Nikoli ne veš, kaj je prestala, kaj se trenutno dogaja v njenem življenju…Morda sploh ni zlonamerna, le malo posebna je. Po mojih izkušnjah pa se je treba bati dveh skupin ljudi: takih, ki so blebetavi in veliko govorijo in takih, ki so preveč tiho. Prvi so pogosto manipulatorji, lažnivci, drugi pa potuhnjenci, ki samo čakajo na priložnost, da izrabijo situacijo v svojo korist in na škodo drugega.

Se strinjam z antilopa, bivšo in Tiso. Dobro povedano, ni kej dodat

To zgleda kot ena vrsta dunnig krugerjevega efekta.

Tisti, ki obsojajo na prvo žogo niso ravno najboljši ljudje, samo vedo ne tega.