Zakaj pa ji sošolec nagaja oz. grozi? O tem ni nič povedanega. Nagaja oz. grozi tudi drugim, ali samo njej? In če res samo njej, se je najprej potrebno vprašati, zakaj? Možnosti je seveda več. Lahko, da se spravlja nanjo, ker je ugotovil, da jo je lahko ustrahovati in v takem primeru je seveda potrebno najprej govoriti z učiteljico in s starši tega otroka, ne pa z ravnateljico in kdove kakšnimi zunanjimi inštitucijami. Možno je pa tudi to, da ga deklica izziva, on pa ji na svoj način vrača. V tem primeru pa se je potrebno pogovoriti predvsem z otrokom. Razna prešolanja in podobni ukrepi pridejo na vrsto šele v naslednjem koraku.

Eni otroci pač jokajo do 4. razreda in še dlje, in to vsakič, ko se čutijo frustrirane. Sem imela učenca, ki je v 9. razredu v šoli v naravi jokal ves čas, ker je hotel domov. Fant visok čez meter petinosemdeset, prava gora od človeka, želel je iti na tabor, rekel, da tokrat pa gotovo ne bo jokal, je že velik, no in potem je začel že isti dan, ko smo prišli tja. Jokal je od 1. razreda do 9., pa najbrž še v srednji šoli, hvala bogu, da so takrat že ukinili služenje vojske, ker bi od hudega umrl.

Nihče ga ni zafrkaval, razen ko so sošolci znoreli, ker na taboru niso mogli ponoči spati, ker je on na glas hlipal in jokal. Takrat so ga hoteli iz sobe zabrisat, ampak ga nihče drug ni hotel v sobo sprejeti. Tip je pač jokal na taboru zaradi domotožja, v šoli, če mu je kdo karkoli rekel, če je učiteljica rekla, da to pa res ni prav, da nima naloge ipd. ipd. Potem sem izvedela, da je bila njegova mati, ko je hodila v šolo čisto ista, tudi jokanje za vsako stvar.

Tale fant bi jokal tudi če bi ponavljal, pomagalo ni nič. Samo avtorica ve, ali je njena hči tudi drugače pojokavka in cagavka, če se tudi drugače doma joče in cmeri za vsako stvar ali pa gre res samo za posledico kakšnega hujšega nadlegovanja – čeprav tudi v tem primeru normalno psihično razvit drugošolec, ki ni po naravi pojokavec, ne bi smel reagirati na tak način. Nekaj je vsekakor narobe, če drugače ne gre za jokavega otroka.

Saj ne morem verjet, ko to berem. Deklica ima očitno določene težave in ji je treba pomagat. Pomagat bi ji morala tudi učitlejica oziroma stršem svetovat, jih usmerit, kako lahko deklici pomagajo. Ponavljanje razreda ni rešitev, to bi najverjetneje le še poglobilo njene težave. Za takšne zadeve obstajajo šolske psihologinje oziroma skora nujno je, da z otrokom obiščete nekega otroškega psihologa.
Pa kakšni ljudje so to zaposleni v našem šolstvu!

Jaz bi takole; najprej bi se poskusila malo umiriti, ker umirjen lažje razmišljaš.
Potem bi se ponovo pogovorila z otrokom in sicer bi predebatirala naslednje:
– s čim ji je grozil sošolec in na kakšen način je nagajal
– ali ji še vedno grozi
– ali jo to zelo prestraši oziroma vznemiri
– ali to pove učiteljici in kaj pravi učiteljica na to
– kaj ona misli, kaj bi pomagalo, da bi to prekinila ( sama, brez tvojega posredovanja )
– poskusi malo z njo vaditi situacije, ne boš verjela, ampak otrokom pomaga, če natrenirajo tudi to, kako ustaviš nasilneža
– jo še kaj drugega vznemirja oziroma ali se je v njenem življenju zadnja dva tedna še kaj spremenilo
– jo je mogoče izjava o ponavljanju tako vrgla iz tira, da ji vsak dan zablokira

Z vsemi temi podatki bi potem mirno šla do učiteljice, ji povedala, da se zavedaš, da nista dobro začeli reševati problema, potem pa poskusila zadevo rešiti v smislu zavezništva z učiteljico in ne obratno. Bo bolj zaleglo veš.Ti veš, kaj jo hitro umiri, če se vznemiri, učiteljica mogoče tega ne ve ali pa nima izkušenj s takimi situaciji in je zato malo nerodna. Ti predlagaj, kako preseka afekt, da se bo deklič še pravi čas lahko izkopal iz njega.

Tisto izjavo o ponavljanju pa presliši, ker to enostavno ni možno, če izhajam iz tvojih podatkov. Če bi dekletce že prej imelo učne ali socializacijske probleme, bi že delala svetovalna služba, dopolnilni pouk in tako naprej. V letu in pol bi ti pa učiteljica menda že povedala, da otrok potrebuje pomoč, saj to sama veš, ne.

Razmišljam, da noben sedemletnik ne začne jokati zadnja dva tedna brez razloga, če je bil prej čisto ok. In vem, da znajo biti vrstniki pri sedmih pravi hudobci, če jih nihče ne ustavi. Če ji sošolec še vedno grozi in ji nagaja, ne sprejmi izjav, da je prerahla rožica, še sploh, če je bila do sedaj o.k. Pojdi v šolo in povej, da ima tvoj otrok pravico do varnega okolja v šoli. Če jo še vedno muči sošolec, potem ga je treba ustaviti takoj, ker v takih primerih definitivno iz malega raste veliko !

Deklico poznam, z njo delam a situacijo poznam….dejstvo je da je je deklica še nezrela in z moje profesionalne plati opazovalca celotne situacije lahko rečem, da je bolje če bo deklica ponavljala 2. razred saj se ji bo na ta način omogočilo doseganje le tistih vsebin in ciljev, ki jih žal sedaj ne dosega. Napaka v sistemu šolstva je že ta, da ni številčnih ocen že v drugem razredu, ko ser že vsebine kar zahteve, zato tudi starši nimajo vpogleda v realne zmožnosti in napredek otroka. Že sama opisan ocena je taka, da ničesar negativnega ne smeš napisati, starši pa realnega vpogleda v dejansko stanje in znanje otroka velikokrat nimajo. Mati otroka pa bi se morala vprašati, ali otrok joka zaradi tega ker jo je kdo užalil, ali pa zaradi tega ker en zmore in so v ozadju mogoče večji psihični problemi otroka zardi pritiskov na le-tega.
Za starše je vsekakor šok, da otrok ne dosega standardov…samo definitio pravilno, profesionalno in v skladu s stroko je, če učitelj stoji za tem kar reče in to seveda staršem pravočasno pove. Težko se je s tem sprijazniti, saj sem tudi sama starš, a glejte to tudi s te plati….kako bi bilo, če bi vam zdravnik lagal o vašem dejanskem zdravstvenem stanju……TUDI UČITELJ JE ODGOVOREN DO STROKE, KATERO ZASTOPA…ZATO STARŠI…..SPUSTITE SE NA REALNA TLA IN MISLITE PREDVSEM NA OTROKA IN NA TO KAR JE ZA NJEGA DOBRO IN NE NA VAŠE AMBICIJE TER TO, KAJ BODO DRUGI REKLI.
Tukaj gre za otroka in ne za stvar.

Opomba pod pismo profesorica: Z deklico ne delam….jo pa poznam…..

Profesorica!
Pa povej še svoje ime in priimek ter šolo, da se s tabo pogovori ravnatelj. Če bi bila jaz starš tega otroka, ponavljanja ne bi dopustila!!

Avtorica, ti pa pojdi do ravnatelja in če je potrebno prepiši otroka na drugo šolo!!!! Imaš pravico do izbire!!!! Ker ta učiteljica ni vredna, da poučuje!

Ravnatelj me zelo dobro pozna i mi zaupa. Poznam pa tudi starše tega otroka in vem zakaj govorim tako kot govorim. Prepis na drugo šolo lahko izvede le nekdo, ki je omejen v razmišljanju in misli da bo pa otrok tam cvetel. Žal takih staršev je v sistemu VIZ ogromno.
aj ni čudno da država tone in propada, če ze že vsak v vsako delo še posebno učiteljevo delo, lahko vtika. Končajte fakulteto, bodite učitelji….potem pa komentirajte….mislim, da bi zelo hitro dojeli, da je to izjemno težek poklic, ki za sabo potegne veliko odgovornosti, razmišljanja in neprespanih noči.
O učiteljici pa bolje da ne sodite, ker jo ne poznate. Vsi jo imajo radi in problem ni v učiteljici, temveč v otroku od katerega se zahteva nemogoče. Treba je pod drobnogled vzeti tudi starše otroka. Kaj pa če vzrok za take reakcije otroka leži doma?
Bodite realni in ne dajate takih komentarjev, če vsega ne veste.

Ja in vidim da, če bi bili vi starš tega otroka nebi dopustili? Saj ni treba….zato pa imamo v SLO toliko problemov z madino, veliko stopnjo samomorov in drugih psihičnih težav, vzrok za navedno pa lahko poteka že od malih nog……
Razmislite tudi o tem vsevedni starš z verjetno pedagoško diplomo!
Svaka vam čast!

Se vi cenjena profesorica zavedate, da otrok drug razred nikakor ne sme ponavljat. Pa saj imamo zakone! Hudiča upam, da avtorica pozna zakon, da če ne podpiše tega otrok napreduje v tretji razred! Me zanima iz katere šole ste? Poklicat na medije pa se bo rešilo vse. Avtorica ne dovoli, da teptajo po tebi. Zahtevaj normalnega učitelja!!!

Srečno!!!!

Profesorica pozna zakone, ne se bati.
Sicer pa, zakaj se ukvarjam s tem….
Niste normalni…..

Srečno tudi vam.

Pozdravljeni,
prosila bi ali bi mi lahko kdo pomagal. Prebrala sem vse vaše komentarje na problem avtorice. Nekateri so dobri nekateri pa malce v pretiravanju. Upam, da si je avtorica lahko s tem pomagala.
Jaz imam hči v 3. razredu. Pred 3 meseci mi je učiteljica na pogovornih urah omenila, da bi hči lahko tudi razred ponavljala. Pred 3 meseci!!! Seveda pa je vedno poudarjala, da če se bom s tem jaz strinjala in da če bo to v končni fazi potrebno. Bile sva v petek tudi pri defektologinji, ker so mi tako predlagali v svetovalni službi. Sicer je prvi obisk kratek a je bila defektologinja precej navdušena nad njo. Hči obiskuje že 2 leti umetnostno kotalkanje na katerih dosega lepe rezultate, je hitra, marljiva, prijazna,…pa ne zato, ker je moja hči 🙂 Danes pa sem imela pogovor z razredničarko in svetovalno službo, da se pogovorimo kako je bilo pri defektologinji in kako naprej. Ko sem prišla do besede, da sem jima lahko sporočila, da se ne strinjam s ponavljanjem so me seznanile s kruto resnico, da jaz pri tem nimam besede!! To je bil šok, saj so mi do zdaj dale vedeti, da je odločitev na mojih ramenih, še preden pa sem vstopila k svetovalni službi sem hčerki, ki je mi je preden je odšla v razred rekla ” mami trebuh me boli, ker vem da greš z njima na sestanek” pa sem ji odgovorila ” nič se ne boj mami ne bo dovolila, da ponavljaš”!

Nočem delati potuho hčeri, ampak resnično je vsakodnevno delala vaje se trudila in za nagrado dobi brco za razred nižje. Učiteljica pa celo leto je ocenjevanje znanja napovedovala vedno med poukom ustno in nikdar ni zapisala kot ostale učiteljice 3. razreda na tablo!! Tako, da se je večkrat zgodilo, da smo starši prejeli test domov brez, da bi vedeli, da so pisali ocenjevanje!
V ocenjevanjih nikoli ni bilo zapisano, da v celoti ne dosega cilja! Torej zakaj ponavlja? Na podlagi kakšnih minimalnih ciljev?

Ves dan sem razmišljala kako naj se pogovorim z hčerjo. Ko pa sva prišle domov sem doživela ponovni šok, saj si je učiteljica drznila se že sama z njo pogovorit in jo spraševat ali sva se kdaj o temu pogovarjale in naj ne bo žalostna,…Doma pa mi je rekla, da če bo morala zaostati noče več bit v isti šoli in v razredu bo lagala da ima 8 let čeprav mami ne maram lagat!!!

Čisto sem obupana, ne vem na koga ali na kaj se lahko oprem.
Prosim za pomoč, hvala ….

…in kaj je bilo…je ponavljala ali ne???

Še sam sem učitelj in mislim da je te učetilci malo presedlo jokanje sicer pa mora dat starš soglasje….

Potem to ni bila zadnja, ampak prva vejica.

Otroci kot so tvoji, so gojišče izživljanja, ker poosebljajo nemoč, preveliko čustvenost in so, kot so že zapisali pred menoj, nezreli za enakovredno vključitev v okolje. Zdaj, kaj je razlog, da je otrok tako čustveno nestabilen, nima smisla ugibati po forumu, predlagam pa, da naredite vse, da otroka ojačate. Dete je verjetno zaujčkano, za mamino kiklo, pogled v svet pa jo navdaja z grozo. Močno dvomim, da bi ponavljanje razreda prineslo učinek pridobitve na samozavesti, celo nasprotno, verjamem, da bi zavedanje samo okrepilo verjetno že tako nizko samopodobo.
Predlagam, da punčko vpišete k borilnim veščinam. So odlično sredstvo za jačanje duha, kar je prvinskega pomena, da ne bo pristala med večno nadlegovanimi, hkrati bo pa sčasoma pridobila na motorični spretnosti in na telesni moči. To je naporen šport, ni za mile jere in če želite, da bo dosežen vsaj nek učinek, jo bo potrebno ne samo motivirat in spodbujat, temveč ji predvsem ne dovoliti, da vam ponovno steče pod krilo, ker ji ne bo všeč, da se učitelj dere…

Zanimivo da te je bolj zabolelo morebitno ponavljanje razreda kot dejstvo, da se je hči znašla v hudi stiski.

Pogovori se s hčerko, zahtevaj pogovor z učiteljico, fantom in njegovimi starši.

Moja hči se je takole jokala pri treh letih, ko ji je nagajal vrstnik v vrtcu. Brcanje, suvanje, ščipanje, praskanje, cukanje, žaljenje itd.

Ponoči se je zbujala, močila je posteljo, bila je čisto uničena.

Pač nek otrok razsute balkanske družine z materjo samohranilko, ki se je očitno izražal, kot so se izražali njegovi starši.

Mož je hčerko naučil dveh karate udarcev, povedali smo ji, da nikoli, res nikoli ne sme udariti prva, da pa se mora vedno znati braniti.

V vrtcu sva povedala, da zaradi neuspešno ustavljenega šikaniranja že vnaprej zavračava zagovor, če bi hči fantka udarila.

In enkrat ji je prekipelo, z nogo ga je udarila, kjer fantke boli – in potem je bil čisti blaženi mir.

Peljali smo jo na tortico in osvojila je lekcijo. Nauči še ti česa svojo hči!

Če v 10ih letih niso rešili težave, je tudi zdaj ne bodo.

Kako ga ne bo poslušala, zgleda ga še eno leto bo , če bo otrok ponavljal. Meni se zdi da le vse forsirajo naprej, da ja ne bo treba promlematične otroke še enkrat gledat. A da bi jo mogoče dali v sosednji razred pa ni opcija?

Jaz verjamem, da je deklici težko, ker otroci, ki toliko jokajo v vrtcih in v šolah imajo veliko čustvenih stisk, da je joj. Žalostno je, da še danes niso, naši pedagogi sposobni pomagat takšnim otrokom. Po mojem otroku sploh, niti, ne vem, kaj ne manjka, samo pristop učitelja, pa je poden od podna. Takoj je nekaj narobe z otrokom in če učitelj pravilno ne reagira imajo sošolci veliko materiala za zbadanje in norčevanje, otrok v taki situaciji pa ima obrambo za jok. Ne mi govorit, da ni časa itd. Jaz vedno pravim in zagovarjam, učitelj naredi v razredu vzdušje in drugačnost se ne opazi, ker tega ne dovoli. Poglejte si samo to, kadar kakšen otrok zboli mu tudi noben sošolec ne pošlje kaj so delali, da bi otrok lahko prepisal in ko smo to omenili učiteljici je rekla, da se naj sami pobrigamo za to, ker ona ne mora nič zato. To je takšen razred, vsak za sebe in ne čudim se zakaj. Vsaka razredničarka bi se morala prepričati, če je kdo manjkajočemu učencu kaj pomagal itd. Dobri otroci, pa so dobri sošolci, če imajo dobrega učitelja. To pa tako vemo, da jih lahko iščemo v kopici sena.