ALI LETOS UPOKOJENCI RES NE BODO DOBILI REGRESA
Čist po pravici – tisti upokojenci, ki imajo res minimalno pokojnino, si zaslužijo dobit tale regres, sej pa tud oni nekak živijo, nekateri pazijo vnuke, kuhajo, nakupujejo tudi za preostali del družine in verjemte, to ni enostavno.
Moja babica ima menda nekaj čez 200€ na mesec pri svojih 95-ih in verjetno mislite, da nič ne zapravi, ampak ni tako. Nekje okoli 140€ gre mesečno za hrano, pijačo, čistila, saj ji moja teta (njena hčerka) dnevno 3x kuha, ker potrebuje redne obroke, tako da babica plačuje tudi za njeno prehrano. Potem pa pridejo še prazniki, kjer je potreben kakšen €, rojstni dnevi, pa tudi to, da primanjkuje oblačil in obutve in je potrebno do trgovine po nove. Mislite, da si je zmožna privoščit kaj? Dobro, pri njej je mogoče drugače, ker je že v starejših letih, ampak tisti, ki so stari 65 let, so še čisto dobri in morajo nekak preživet pa mislim, da bi vsem prišlo prav, če bi dobili še teh 300€, da si lahko vsaj kak € prihranejo za slabše čase, saj veste, da če se v hiši kaj pokvari, še človek popravit ne zmore s temi 400€ mesečno… Že pri nas je včasih problem, ko se kaj pokvari, kljub temu da bi naj z očetom imela dovolj denarja, pa ga vseeno vedno primanjkuje…
Moja mama je bila rojena 1917, pred vojno je delala kot dekla, med vojno je bila po kapitulaciji Italije v partizanih, po vojni v tovarni. Skupaj priznane 33 let delovne dobe, tistih osem let, ko je bila dekla, je šlo v franže, zato da lahko dobijo nekateri tistih nezasluženih 200 evrov penzije in da lahko doživijo 95 let in več. Nekaterim žal to ni uspelo, morda tudi zato, ker so se izgarali v času, ko so nekateri samo kuhali in čuvali krave ali ovce.
Moj dedi je izgubil obe nogi med vojno, babica je živela na vasi pa še vedno tam živi, če je kamorkoli želela, je morala prehoditi najmanj 10km.. Misliš da sama ni nič naredila? Dedi je umrl 80-tega leta zaradi slabega zdravstvenega stanja, ker so mu morali odrezati noge, babica pa vzgajala otroke, ki so včasih po 2 dni bili sami doma, ker je po več 10ur ni bilo domov zaradi dolge poti do ‘trgovine’.. Sej so ji vzeli nekaj stran, verjemi da so jo, da ti bo lažje pri srcu, drugače pa dobiva po dediju, če ne tud ne bi mela.. Bi mi rad povedal, da bi želel, da moja babica živi brez vsakršnega dohodka, ker baje v življenju ni nič naredila? Misliš da je pri njej takrat obstajala kakšna druga možnost kot to, da kuha in pase krave? Mislim, že itak nima nič, razen tiste lesene hiše, ki je potrebna obnove pa to ne znese, pol mi pa še rečeš, da živi od tega, kar ni zaslužno? Mislim, priznam, ni delala v tovarni takega fizičnega dela, sam mislim da bi tud tebi prav prišlo na njenem mestu, če bi dobil kak evrček, drugače lahko gre pa menda kar pod most živet..
mik,
tvoja stara navada, velikokrat očitaš drugim nezasluženo penzijo, . . . in še, “doživijo 95 let in več, nekaterim žal to ni uspelo.
Tale tvoj očitek je skrajno nesramen! Nihče ne ve, koliko let bo živel! NIHČE! Ko bi se ljudje tega zavedali, bi bilo drugače na tem SVETU.
No, pa sem še nekaj izvedela.:-)
Tvoja mama, pišeš, da je bila tudi v partizanih po kapituaciji Italije. Tudi tvoj oče je bil borec.
mik, mama je šla v partizane leta 1943, to bi lahko uveljavila, uveljavila bi lahko tudi, ko je delala kot dekla, zakaj je šlo v franže, a zato, ker ni vedela, da lahko uveljavi? ko je delala kot dekla?
Garali smo vsak po svoje. Tale babica je leto mlajša od tvoje mame, očitaš ji in nekaterim drugim, mik, dej dej, ti niso krivi, da je šla delovna doba tvoje mame, ko je delala kot dekla v franže.
Kakšne težave je imela babica, ti je “mel” opisala. Veš, tudi kuhanje, čuvanje krav in ovc, je delo, ko ga ne moreš kar pustiti, pa še kup dela je poleg tega in še pomoč dedku.
Kje si pa ti živel? Imel vse na dosegu?
Po vrhu pa je živela BOGU za hrbtom, daleč stran od prevoznih povezav v tistem času.
Skratka, poboljšaj se!
PRABABI, ti določenih stvari ne boš NIKOLI razumela. Niti tega ne, da je tista, ki je kasneje rojena, bila MLAJŠA. In tudi tega ne, da je pred šihtom in po šihtu bilo tudi nafutrati krave, prašiče, otroke in moža. Pa po upokojitvi ni bilo prav zelo veliko večje penzije.
Nikjer nisem zapisal, da partizanščine ni imela priznane. Žal je pokojnino uživala bistveno manj časa kot omenjena babica.
In še to: ja, jaz imam vse na dosegu, še celo pokopališče verjetno ni več prav daleč. V mladosti sem pa živel v kraju, kjer je bilo do vlaka z biciklom pol ure, pozimi, ko je bil sneg pa 4kilometre.:-))))
Mik,
zelo dobro razumem! :-))))
Sem videla, da sem leto rojstva zamenjala, ko sem post oddala, ampak, to je leto razlike in nisem popravljala, če bi bilo 5 ali 10 let, to je pa razlika. Tudi to vem, da je potrebno živino nakrmit, itd., itd., :-), saj sem bila tudi jaz dekla, do leta 1947.
Ja, žal, mnogo jih je, ko zgodaj umrjejo, nekateri že pred upokojitvijo. Tudi moji starši so umrli prezgodaj, žal, tako je.Internacija in garanje sta naredila svoje, koga na obtožujem? Kakšno babico ali dedka. Vojna je napravila svoje. Prišla pa bo teta Matilda, po vsakega pride, nihče ji ne uide!
Jaz becikla nisem imela, hodila sem pol ure peš, pozneje sem si kupila tudi kolo.
Nekateri so hodili po uro in pol peš, saj niso imeli prevoza.
Ampak, še preje, je bilo potrebno napraviti streho nad glavo. Popraviti hišo staršev, ki so jo uničili Italijani. Vsi, smo ves zaslužek vlagali v obnovo hiše. Ko smo se otroci osamosvojili, si tudi sebi postavili hišo, krepko delali.
Verjemi, nič mi ni prišlo samo od sebe. Starši mi niso mogli pomagati. Sem pa že nekoč napisala, da mi je oče stesal ostrešje za hišo še s plenkačo, upam, da veš kako to gre, težaško delo.
Po dolgem, dolgem času kupili tudi fička, kot tudi mnogi drugi.