Ali me je mama sploh kdaj imela rada
Včasih res ne vem. Mogoče me je imela rada, samo ni znala pokazat. Nikoli me ni objela, nikoli rekla da je ponosna name, nikoli me ni pohvalila, niti za rojstni dan ni voščila. Pa saj ne vem če je kdaj koga v življenju objela.
Se spomnim ene slike iz otroštva, sem v mareličnem pajacku, v njenem naročju, nasmejana, ona me gleda. Zdaj si domišljam da nežno, ampak tistega pogleda se ne spomnim zares, samo fotografija je ostala. Spomnim se pa kako sem si obrisala obraz, ko me je enkrat kot otrok poljubila. Ker mi je bilo tuje.
Ko sem ji rekla da se me sosed čudno dotika, je samo gledala. Nič. Tišina. Ne vem kaj je naredila s tem. Jaz pa sem od takrat vedela da sem sama.
Nikoli se nisva zares pogovarjali. Še danes govoriva o vremenu, zdravju, hrani. Ko jo umivam v domu, mi je težko. Dotik mi je tuj. Bi jo kdaj objela, pa ne morem.
Pa vseeno sem vse življenje čutila da ji moram pomagati. Da sem dolžna. Vsak vikend sem nosila stvari, z otroki tja, delala, urejala vrt, vse. Moj zakon je trpel, jaz sem trpela. Ona pa je bila vedno še bolj neprijazna.
Zdaj sem še vedno skoraj vsak dan pri njej. Ne ker hočem. Ker čutim da moram.
Koliko vas je imelo takšno mamo? Koliko vas je to zaznamovalo? In koliko vas se je odločilo da prekine stik, se odmakne, neha pričakovat opravičilo? Jaz svoje otroke vsak dan objamem, poljubim in jim izkazujem na vse mogoče načine, da jih imam rada, da mi lahko zaupajo, da sem tukaj za njih, ker hočem da vedo in čutijo.
zgodovina se vedno ponavlja. vedno so aktivni zdravi ljudje prepričani, da vse delajo prav, drugi pa imajo veliko napak. včasih je bilo življenje zelo kruto in ljudje se niso naučili izkazovati naklonjenosti z besedami, objemi, ampak se je štelo, da si v redu starš, če pač otroke gor spraviš, jih hraniš in jim nudiš pogoje za življenje. Danes smo menda vsi starši čisto drugačni, otrokom nudimo materialno, čustveno in ne vem kakšno še podporo. Ampak ni mi jasno, odkod potem toliko teh motencev, incelov, avtistov in podobnega hodi po tem svetu?
čista jeba, 07.05.2025 ob 11:09
zgodovina se vedno ponavlja. vedno so aktivni zdravi ljudje prepričani, da vse delajo prav, drugi pa imajo veliko napak. včasih je bilo življenje zelo kruto in ljudje se niso naučili izkazovati naklonjenosti z besedami, objemi, ampak se je štelo, da si v redu starš, če pač otroke gor spraviš, jih hraniš in jim nudiš pogoje za življenje. Danes smo menda vsi starši čisto drugačni, otrokom nudimo materialno, čustveno in ne vem kakšno še podporo. Ampak ni mi jasno, odkod potem toliko teh motencev, incelov, avtistov in podobnega hodi po tem svetu?
Prav imaš. 
Moja mati je enaka. Ata totalana copata. Jaz sem predelala in šla čez. Pri tem mi je pomagalo, da sem upornik po naravi in zelo delavna, tako, da sem takoj po srednji šoli šla v študenta in študentko delo in čim manj domov. Z možem in otroci se objamemo in poljubimo za zdravo adijo in lahko noč. Vsak dan. Večkrat. Moja mati nas ob tem (ko je na obisku pri nas) gleda z gnusom in nejevero v očeh. Nekajkrat je imela neke pripombe in sem jo hitro postavila na svoje mesto. Najbolj me boli, ko jo vnuki hočejo objet in poljubit pa jih kar odrine in odmakne obraz in naredi pridigo, da je to samo prenašanje bacilov in bakterij in da naj ne počnejo tega. Saj sedaj več ne. Gredo mimo nje kot da je ni. Sama si je skuhala. Seveda sem jaz kriva, ker jih nisem vzgojila v spoštovanju do starejših. Mhm te pa že.
Vsi damo toliko ljubezni, kot smo jo navajeni dati.
Primer. Starši ne pomagajo finančno otroku. Ko pogledaš, če so njim pomagali njihovi starši, je odgovor običajno ne. Ne moreš dati, kar nimaš. Ona verjetno ni poznala starševske ljubezni in je tudi ni znala dati naprej. Ti lahko ta vzorec v vaši družini pretrgaš. Pa tako je … dobra oseba je tista oseba, ki je dobra ne glede na to, kako se drugi odzivajo. Kar pa ne pomeni, da bodi preveč dobra- kdor je preveč dober je oslu podoben. Ohranjaj stike, pomagaj, ampak če se ti res ne da, če potrebuješ čas za počitek ali res ne želiš, pa reci, da te ne bo. Brez slabe vesti.
h4jh, 07.05.2025 ob 14:55
Vsi damo toliko ljubezni, kot smo jo navajeni dati.
Primer. Starši ne pomagajo finančno otroku. Ko pogledaš, če so njim pomagali njihovi starši, je odgovor običajno ne. Ne moreš dati, kar nimaš. Ona verjetno ni poznala starševske ljubezni in je tudi ni znala dati naprej. Ti lahko ta vzorec v vaši družini pretrgaš. Pa tako je … dobra oseba je tista oseba, ki je dobra ne glede na to, kako se drugi odzivajo. Kar pa ne pomeni, da bodi preveč dobra- kdor je preveč dober je oslu podoben. Ohranjaj stike, pomagaj, ampak če se ti res ne da, če potrebuješ čas za počitek ali res ne želiš, pa reci, da te ne bo. Brez slabe vesti.
Podpis pod tole! Naj še dodam, da stisni zobe in skušaj postaviti svojo družino in sebe na prvo mesto. Občutki krivde so čisto nepotrebni. Če ti bo pretežko, poišči pomoč psihoterapevta, ker za tvoje zdravje niso dobri.
POSTAVITEV DRUŽINE
IZKLJUČITEV, IZOBČENJE
Včasih se v družinah zgodi, da nekdo “izgine”. Ne zato, ker bi umrl, ampak ker se o njem več ne govori. Kot da ga ni bilo. In včasih gremo še korak dlje – nekoga ne le pozabimo, ampak ga izobčimo. Izrinemo iz src, iz pogovorov, iz družinskega spomina.
To se zgodi zaradi sramu, jeze, strahu. Lahko je nekdo storil nekaj, kar družina ni mogla sprejeti – prekinil stike, izbral drugačno pot, imel drugačne vrednote, bil “drugačen”. Lahko je to mama, ki je zapustila otroke. Oče, ki je bil nasilen. Otrok, ki se ni rodil. Sestra, ki je zbolela. Ali teta, ki je postala tabu.
Vsak ima pravico do svojega mesta v sistemu, družini.
Tudi tisti, ki so bili zavrnjeni.
Tudi tisti, ki so bili “težki”.
Sistem, torej družina, si zapomni vsako izobčenje. In ko nekdo pade ven, ko mu vzamemo mesto, bo nekdo v naslednji generaciji skušal to popraviti – nezavedno.
To pomeni, da morda ti v svojem življenju nosiš breme nekoga, ki je bil izobčen. Morda si ti “črna ovca” v družini, a v resnici si zvest nekomu, ki je bil nekoč izključen. Morda se ti zdi, da si vedno “narobe”, da nikamor ne pašeš – in nosiš nekaj, kar sploh ni tvoje.
Ko v postavitvi pogledamo, kdo manjka, kdo je bil potisnjen stran, pogosto začutimo močno energijo. Telo ve. Srce ve. In ko damo tem izobčenim prostor, ko jim rečemo: “Vidim te. Tudi ti pripadaš,” se nekaj v sistemu umiri. Pride dih. Pride olajšanje. Pride prostor za ljubezen.
Izobčenje temelji na globoko zakoreninjenih prepričanjih o tem, kaj je prav in kaj narobe.
A sistem – duša družine – ne ločuje tako kot mi.
V njej imajo vsi mesto.
Ko to razumemo, se lahko spet povežemo. Ne vedno fizično, ne vedno z besedami, ampak notranje. In to je tisto, kar zdravi.
Če čutiš, da te ta tema kliče… Če v tvoji družini obstajajo tišine, prepovedane teme, občutek, da nekaj ni “v redu”… potem si vabljen/a, da se mi pridružiš na postavitvi družine. V varen prostor in čas, kjer resnica pride na dan, kjer pride do pomiritve in miru v tebi in v tvojem družinskem sistemu.
Vsak ima pravico do pripadnosti.
Tudi ti.
Suzana Javeršek, moderatorka sistemske postavitve družine in poslovnih sistemov po metodi Bert Hellinger
“Zakaj tvoje obilje, odnosi in plodnost izvirajo iz tvoje Maternice – ne iz uma.”
Mnoge ženske iščejo odgovore v umu.
Razmišljajo, analizirajo, vizualizirajo.
In kljub vsem tehnikam, afirmacijam in znanju… še vedno ni pretoka.
Ni obilja.
Ni pristne bližine v odnosih.
Ni ustvarjalnosti.
Ni spočetja (niti dobesedno, niti simbolično).
Zakaj?
Ker si pozabila na prostor, kjer se vse začne: Tvoja Matrica – tvoja maternica.
1. Maternica ni le organ. Je tvoja živa svetlobna matrica.
Tvoja maternica je energetski tempelj, ki:
hrani spomin vseh tvojih izkušenj,
vsebuje vibracijo tvoje linije prednic,
povezuje tvojo dušo z energijo Zemlje.
To je tvoje notranje ustvarjalno središče.
Tako za otroka kot za idejo. Tako za partnerstvo kot za obilje.
2. Zakaj tvoja glava ne more ustvariti, kar tvoje telo še vedno drži?
Lahko razmišljaš o spremembi, manifestaciji, uspehu…
A če tvoja maternica še vedno vibrira v rani, sramu, strahu ali zamrznitvi – energija ne teče.
Tvoja dušna moč je kot reka.
Če je ustje zamašeno – reka ne pride do oceana.
3. Maternica nosi zapis ranjenih spolnih, čustvenih in generacijskih izkušenj.
Prekinitve nosečnosti, zlorabe, sram telesa
Občutki manjvrednosti kot ženska
Potlačena kreativnost
Bolečine mame, babice, neizgovorjene travme
Vse to živi kot vibracija v tvoji maternici.
In dokler je tam, usmerja tvojo realnost.
4. Obilje teče skozi telo, ne skozi misel.
Ko je tvoja maternica odprta, pretočna in spoštovana:
začneš prejemati, ne samo dajati
tvoja ustvarjalnost eksplodira
energija v odnosih postane lahkotna
in obilje pride – brez boja
Obilje ni zunaj. Je sposobnost tvojega telesa, da si dovoli sprejeti.
5. Plodnost ni le fizična. Je življenjski tok.
Si kdaj čutila, da ne zmoreš več ustvarjati?
Da ne pride nič novega?
Da stagniraš, čeprav si notranje “pripravljena”?
To je znak, da je tvoja energijska plodnost ujeta.
In rešitev ni v zunanjem “pushu”, ampak v notranjem aktiviranju matrice maternice.
6. Odnosi: zakaj se še vedno ponavljajo stari vzorci?
Tvoja maternica ima spomin odnosov.
Če še nosiš energijo bivšega partnerja, zamere do očeta, razočaranja, nezaupanja – bo tvoje telo še vedno vibriralo to frekvenco.
Novi odnosi ne morejo vstopiti, če tvoj notranji prostor ni osvobojen.
7. Ko se povežeš z maternico, se povežeš s sabo.
Tukaj se začne:
Intuicija
Pristna ženska moč
Globok notranji mir
Odnos do sebe
Magnetizem, ki ni naučen – ampak je spontan
In ustvarjanje brez napora
To ni več teorija. To je ŽENSKA, ki je spet v svojem telesu.
️TERAPIJE, KI ODPIRAJO MATRICO TVOJEGA ŽIVLJENJA
Če čutiš, da te kliče zdravljenje tvoje matrice, energijske plodnosti in ustvarjalne moči, priporočam:
1. Terapija MATERNICA & PLODNOST
čiščenje energij starih odnosov, zamrznjenih čustev, ženskih ran
aktivacija ustvarjalne matrice
povrnitev telesne svetosti in magnetizma
1 ura na daljavo + pisna analiza
2. REZANJE ENERGETSKIH VEZ
osvoboditev tvoje maternice od preteklih partnerjev
prekinitev dušnih vezi, ki še vibrirajo v tvojem centru
obnova ženskega energijskega jedra
3. BALON OBILJA – Aktivacija sprejemanja
odklepanje tvojega magnetizma za obilje
aktivacija pretoka skozi maternico, srce in korensko čakro
4. ETERNIA KODA – tvoje rojstno energetko polje + matrica
analiza tvoje rojstne kode (datum + ura)
prepoznavanje blokad v tvoji ustvarjalni liniji
dušni ključ tvoje plodnosti (tudi ne-fizične)
Cena: 33 € (Premium analiza)
ŽELIŠ TERMIN?
Napiši mi:
zasebno sporočilo ali
(zadeva: Maternica – aktivacija)
AKTIVACIJSKA IZJAVA © MEL LY
”Odpiram se življenju, ki želi teči skozi mene.”
Obrazložitev:
”Odpiram se” – pomeni spuščanje nadzora in dovoljenje, da tok steče. Tukaj se zgodi stik z zaupanjem.
”življenju” – življenjska sila ni spolna, je univerzalna. Je kreativna, plodna, pretočna.
”ki želi teči skozi mene” – ta del ne išče kontrole, ampak zavedanje, da smo kanal. Ne lastniki, temveč so-ustvarjalci z življenjem.
To je izjava za vse, ki si želijo sprejeti več – brez strahu, brez boja, brez pogojnosti.
Primerna je za osebne rituale, jutranjo naravnanost, ali začetek nove faze.
To ni izjava, da manifestiraš.
To je izjava, da postaneš prostor, kjer življenje spontano teče.
Tvoja matrica te kliče.
V njej je zapisano vse, kar si nekoč bila – in kar zdaj lahko spet postaneš.
Z ljubeznijo in v Svetem spominu,
MelLY
© Mel LY – Avtorica metode Kodiran Svetlobni Prenos ( Kodirana Aktivacijska izjava)
Holistični center MELLY | Akademija Svetlobnih kod
ALI NOSIŠ ENERGIJSKE RANE SVOJIH PREDNIKOV?
Si se kdaj vprašal/-a, zakaj te določene bolečine, strahovi ali omejitve spremljajo, čeprav jih sama logično ne moreš povezati s svojim življenjem?
Morda nosiš rane, ki niso tvoje.
Morda v tvojih celicah še vedno odzvanja bolečina, ki so jo nekoč doživljali tvoji predniki.
To je moč energijske dediščine.
Spomini, občutki, strahovi in vzorci se prenašajo z generacije na generacijo – ne le preko besed, temveč skozi celični spomin, skozi energijo.
In danes ti duša šepeta:
“Zdaj si ti tisti/-a, ki lahko to verigo konča.”
Kako prepoznaš, da nosiš energijske rane prednikov?
Ponavljajo se ti isti vzorci kot tvojim staršem, starim staršem (npr. težave v odnosih, zdravju, denarju).
Imaš občutke strahu, krivde ali nemoči, ki nimajo logične razlage.
Občutiš notranjo blokado, ki te “drži nazaj”, kljub vsem tvojim prizadevanjem.
Tvoje telo nosi kronične bolečine, bolezni ali utrujenost brez jasnega vzroka.
Zakaj je to pomembno?
Ker ko nosimo tuje energije, se oddaljujemo od svoje resnične moči.
Ker ko zdravimo predniške rane, se osvobodimo vezi, ki so nas omejevale.
Ker ko ti zdraviš sebe, zdraviš tudi sedem generacij pred sabo in za sabo.
Tvoje zdravljenje je zdravljenje celotnega rodu.
Tvoja osvoboditev je osvoboditev tistih, ki so prišli pred tabo – in tistih, ki še prihajajo.
Kako začeti zdraviti predniške rane?
Zavedanje: Prepoznaj, da si ti most med starim in novim.
Sprejemanje: Spoštuj, kar si podedoval/-a, a se zavej, da ni vse tvoje.
Osvobajanje: S pomočjo svetlobnih tehnik in aktivacij zavestno sprosti tisto, kar te ne podpira več.
AKTIVACIJSKA IZJAVA © Mel LY
”Osvobajam darove svojega rodu.”
Obrazložitev aktivacije:
”Osvobajam darove” – zavestno ločuješ bolečino od modrosti prednikov.
”Svojega rodu” – priznavaš, da v tvojem genskem in dušnem zapisu ni samo rana, ampak tudi moč, ljubezen in znanje.
Kako uporabljati:
Zapri oči, položi roko na srce in trikrat izgovori izjavo. Predstavljaj si, kako se iz tvoje celične strukture sproščajo stare rane in ostaja le čista, svetla dediščina.
Vpiši v komentar in aktiviraj Zdaj!
Če želiš resnično preobraziti energijske rane, ti predlagam:
Karmična Terapija na daljavo – raztapljanje zapisov in vezi skozi rodovne linije.
Rezanje Energetskih Vez – osvoboditev toksičnih povezav in tujih bremen.
Energijski Reset – celostno čiščenje aure, čaker in celičnih spominov.
Preprogramiranje DNK – obnova tvojega izvornega, svetlobnega zapisa.
Karmična generacijska terapija– aktivacija tvoje božanske moči zdravljenja rodovne linije.
PRIJAVE ODPRTE – za terapije in šolanja!
ZenCell Activation – samozdravljenje
BanCell Fusion- samozdrav.s kristali
Celestine Light Code™ Akademija- Zdravljenje na daljavo s Svetlobnimi kodami
Piši v zasebno sporočilo ali na 
energijskipreboj@gmail.com.
TI SI IZBRAN/-A.
TI SI KLJUČ, KI ODPIRA VRATA SVOBODE VSEM GENERACIJAM.
ZDAJ JE ČAS, DA SE OSVOBODIŠ.
Melly – Avtorica metode Kodiran Svetlobni Prenos ( Kodirana Aktivacijska izjava) ZenCell Activation, BanCell Fusion, Celestine Light Code, Eternia Koda
Holistični center MELLY | Akademija Svetlobnih kod
Samojedka, 07.05.2025 ob 11:04
Včasih res ne vem. Mogoče me je imela rada, samo ni znala pokazat. Nikoli me ni objela, nikoli rekla da je ponosna name, nikoli me ni pohvalila, niti za rojstni dan ni voščila. Pa saj ne vem če je kdaj koga v življenju objela.
Se spomnim ene slike iz otroštva, sem v mareličnem pajacku, v njenem naročju, nasmejana, ona me gleda. Zdaj si domišljam da nežno, ampak tistega pogleda se ne spomnim zares, samo fotografija je ostala. Spomnim se pa kako sem si obrisala obraz, ko me je enkrat kot otrok poljubila. Ker mi je bilo tuje.
Ko sem ji rekla da se me sosed čudno dotika, je samo gledala. Nič. Tišina. Ne vem kaj je naredila s tem. Jaz pa sem od takrat vedela da sem sama.
Nikoli se nisva zares pogovarjali. Še danes govoriva o vremenu, zdravju, hrani. Ko jo umivam v domu, mi je težko. Dotik mi je tuj. Bi jo kdaj objela, pa ne morem.
Pa vseeno sem vse življenje čutila da ji moram pomagati. Da sem dolžna. Vsak vikend sem nosila stvari, z otroki tja, delala, urejala vrt, vse. Moj zakon je trpel, jaz sem trpela. Ona pa je bila vedno še bolj neprijazna.
Zdaj sem še vedno skoraj vsak dan pri njej. Ne ker hočem. Ker čutim da moram.
Koliko vas je imelo takšno mamo? Koliko vas je to zaznamovalo? In koliko vas se je odločilo da prekine stik, se odmakne, neha pričakovat opravičilo? Jaz svoje otroke vsak dan objamem, poljubim in jim izkazujem na vse mogoče načine, da jih imam rada, da mi lahko zaupajo, da sem tukaj za njih, ker hočem da vedo in čutijo.
Ko sem dobila otroke, sem se počasi začela oddaljevat, ker je posesivna in mora imeti vse pod kontrolo in nevarna, res nevarna. Sedaj imamo čisto malo stikov, si jih tudi ona ne želi, ker je ugotovila, da nas ne more imeti pod nadzorom. Si je našla druge žrtve, ki ji verjamejo.
Kot otrok me nikoli ni objela, tudi jst sem skoz gledala eno sliko, kjer ji sedim v naročju in ona me ima objeto in sem si vedno govorila, sej mogoče me pa ima rada. Ah, brezveze pogrevat preteklost, nikoli nisem bila nič vredna kljub vzornemu vedenju, odličnih ocenah, dvema faxoma, super možu in otrokom.
Nekateri niso sposobni empatije, jim je čisto vseeno, če koga užalijo, prizadanejo, se pa delajo, da so vedno žrtve in ubogi. In sem ustavila ta krog zaničevanja, ker si nihče ne zasluži, da nekdo pometa z njim.
Glavno, da imajo moji otroci, ki so še majhni veliko ljubezni, objemov, poljubčkov, crkljanja od naju z možem in da čutijo, da so zaželeni in da jih imava rada. In tako sem končno tudi sama srečna.
Še precej huje. Konec osemnajstih mi je v histeričnem izbruhu zabrusila, da me ne priznava za sina. In postal sem čustveni invalid. Znam pomagati drugim in rad pomagam ljudem, tudi poročil sem se z namenom, da bom pomagal, toda čez leta sem spoznal, da je tudi ženina izkazana občasna naklonjenost bolj hinavska prevara. Hčerko v rosni mladosti sem starševsko objel in mi je zagrozila, da me bo prijavila kot pedofila, če se je samo še dotaknem pa niti malo ni bilo takšnih namer. Življenje je res kruto.
Mogoče te je imela rada na nek svoj način, ampak če ti čustveno nisi nič imela od tega, potem to ničesar ne spremeni; zame je to enako, kot da te ni imela rada.
In ne, ni vsaka mama dobra in nima vsak starš rad svoje otroke, nehajte to zagovarjat samo zato, ker ste sami imeli vsaj kolikor toliko v redu starše. Kaj pa boste rekli na starše, ki zlorabljajo otroke, da jih imajo tudi radi na svoj način? Avtorica, čestitam ker si uspela presežt vzorec, ki si ga imela iz otroštva. Mimogrede, moja mama je bila in je super, a poznam ljudi, ki niso imeli te sreče in jim verjamem.
