Ali podzavestno sovražite svojo mamo?
Delaš povsem napačen sklep!
Ker o tem v svoji okolici nisi slišala, verjameš, da jih ni prav veliko. Ha. Ne veš, kako zelo se motiš. Prav zato, ker o tem nisi slišala v svoji okolici, greš lahko stavit, da je to eden od takih tabujev, o katerih je enostavno PREPOVEDANO govoriti! V družbi se ljudje zgražajo, če rečeš, moja mati je zlobna, manipulativna, agresivna bitch, “ja kako pa govoriš o svoji maaaateeeri” “pa saj te je roooooodila” itd.
Ta tabu je tako močan, da v pravljici o Pepelki ne nastopa hudobna mati, ampak mačeha .- pa čeprav je tema izšla prav iz zlobnosti mater. Ki pa jo je bilo za širše občestvo prepovedano razgaliti.
Mit o izključno dobri materi je izjemno izjemno močan.
Sploh pa, če v svoji okolici že vnaprej nastopiš s stališčem, da je večina mater dobra, verjemi, s strani matere zlorabljen otrok tebi NIKOLI ne bo šel praviti, kaj je doživel – ker se boji ponovne zavrnitve, ponovnega neverjetja v to, da je to, kar se mu je ali pa se mu še dogaja, res.
To so hude in dolge zgodbe in ne, nikakor ni res, da jih je malo, samo govori se ne še o njih. Pa se bo, vedno bollj se bo.
Tudi če mama ne odigra svoje vloge popolno, če povzroča bolečino in trpljenje, je dobro stopiti na pot odpuščanja. Verjetno pa vse ni bilo slabo?
Če želiš polno živeti, moraš urediti odnos za mamo.
Naj vsakega od vas, ki je bil v odnosu s svojo mamo prizadet in ranjen, vodi intuicija in notranji vodnik, da se ta odnos razreši in pozdravi na najboljši možni način. Želim vam da srečni in notranje pomirjeni.
Mame nas nikoli ne zapustijo, ampak očetje pa.
Ker so moški jebeni,debeli,smrldjivi,ogabni,pohotni,živalski (žalitev za druge živalske vrste),najedlivi,pijanci.pedofili,grozijo da bodo soljudi pretepli,briga jih samo za svojo kožo,zmerjalski,varalski,idiotska neumna golazen.
Le (izjemno) redki so drugačni.
Sem že tudi jaz v letih, mame nimsm več. Zdaj s toplino gledam nanjo. Žal mi je, da sama nisem dozorela oziroma predelala vse toliko prej, da bi lahko konstruktivno pristopila k najinemu odnosu in ga izboljšala v dobro obeh.
V osnovi sva bili različni. In ona je s seboj nosila travme, ki se jih ni mogla otresti in so vplivale tudi na najin odnos. Bila je zelo skrbna, uglajena, dobro me je vzgojila, se trudila, da sem v materialnem smislu imela čim več. Hkrati pa me je omejevala in bila zelo stroga. Zamerila sem ji, a kasneje ugotovila – kot se sliši zlajnano – da je ravnala po najboljših močeh in drugačna ni mogla biti. Žal mi je zanjo, da tega ni mogla preseči.
