Ne, niti slučajno, saj sem že povedala, da uživam sem vesela, če ljudje radi pridejo, niti slučajno pa ne maram tega, da bi se nekdo čutil dolžnega bodisi priti k meni na RD ali pa mene povabiti na RD. Če nekaj ne delaš iz srca, je itak brez zveze, zato sem tudi svetovala, naj ne vabi na RD, če ji ni do tega.

Dolžnost? Odvisno kako gledaš na zadevo. Zame osebno pač ena od prijetnejših dolžnosti, če se lahko tako izrazim.

Doma so me vedno učili, da je lepo, če človeku, ki ga imaš rad, voščiš za rojstni dan, novo leto in mogoče še zakakšno drugo priložnost in tega pri nas nikdar nismo delali na silo in nikoli nisem tega doživljala kot nekaj neprijetnega, odvečnega, ravno nasprotno in tega učim tudi svoji hčerki……

Dolgi nosovi pri nas niso običaj, vsaj na takšnih zadevah ne. Je pa pri priženjeni žlahti (samo pri eni osebi) to nekaj, kar se ji zdi totalno brez zveze in je pač ne siliva v nič, ampak pač povabiva, in če pride pride, drugače ji pa niti slučajno ne zamerim, če ne pride. Ona sama ne vabi, ji pa jaz vseeno voščim in ne pričakujem, da me (nas) bo zaradi tega gostila ali kaj podobnega. Smo pa sosedi, tako da je to še toliko težje in predstavljajte si sosedovega otroka (sorodnika), ki se ves dopoldne igra z mojimi otroci, med drugim tudi v hiši in vidi, da pripravljam nekaj za praznovanje, pa da ga potem ne povabim?! In ta oseba, o kateri sem govorila, je njegova mama in zato sem vedno v dilemi, ali povabiti ali ne in nato pač povabim, da vsaj otroku naredim veselje, če je že mami to odveč.
Potem pa ali pride ali pa ne pride. Običajno pride za kakšno urico in odide, otroci pa ostanejo pri nas. Mah ne vem, edino to me malce matra, pa ne vem kako.

Lp
m

Lepo pozdravljeni vsi

Kdaj slavite roj. dan? Jaz jutri in tudi meni ni do velikih žurk… Sicer zelo rada vidim, da me kdo na ta dan preseneti, pošlje čestitko, nisem pristašica velikih daril in ne vem kakega cirkusa okoli roj. dneva. Praznovala bom bolj zasebno, kasneje morda tudi s prijatelji.
Razumem “Slavljenko” kako ji je, če je prisiljena organizirati zabavo.
Vse najboljše vsem, ki slavite.

Lojze, če nekdo nikoli ne praznuje roj. dne, se pač ljudje navadijo na to, težko pa je kar naenkrat potegnit črto, zlasti zato, ker imam okrog sebe ljudi, ki bodo užaljeni (partner je že).

– Stroški mi narobe hodijo letos, ker bom kmalu brez službe. To je samo še dodaten razlog, zakaj letos nočem praznovati.
– 30-letnico bom morala praznovat, drugače bodo vsi užaljeni.
– Ne moti me, če drugi na veliko praznujejo, želela sem samo poudariti razliko med načinom življenja med partnerjevo žlahto in mano. Ker oni pričakujejo, da bo potem pri nas isto. Saj mi je partnerjev brat, ko sem omenila, da letos verjetno ne bom praznovala, rekel “potem pa ti nam samo hrano in pijačo nabavi pa pojdi ven, mi bomo pa že pojedli in popili brez tebe”. Sicer je to rekel v šali, ampak a vidiš, v čem je point vsega? Ne moj roj. dan, ampak fešta kot taka. :((
– Sofinanciranje popravila avta je bila ideja mojih staršev, češ, itak ti bova nekaj kupila, pa ti bova pač dala denar za avto.

Vem, na kaj namiguješ, ampak jaz se nikoli nikamor ne “štulim” in nikakor nisem ena od tistih zastonjkarjev. Rada imam obiske, rada ljudem postrežem, samo rojstnih dni ne maram. :)) In tudi, kadar kam grem, grem vedno zaradi slavljenca samega, vseeno mi je, tudi če mi postreže navaden malinovec. In vedno skrbno izberem darilo, da ja ne bi kdo mislil o meni tako kot ti namiguješ.

Ah, jaz pa tako rada naredim kakšno žurko!

Ene dvakrat na leto imam žurko za okrog 30-40 ljudi – in najbolj uživam, ko je treba kuhat, pa pečt…res, to naredim z veseljem, še večje veselje je pa potem, ko vidiš, da so ljudje zadovoljni.

Ampak moraš bit pa tip za to. Namreč, če gre slučajno kaj narobe, ti ne sme še tista ta zadnja nitka od živcev počt, ampak se moraš znajdt.

se pa da naredit marsikaj. Meni je ful všeč, če skuham en ta velik pisker bograča, potem ga pa prelijem v kotel, spodaj zakurim, da je fino toplo, vsak si vzame kolikor hoče, za povrh pa še ene tri sorte štrudla. Nobene panike nikjer.

Ampak zdej sem že malo zašla 🙂

Itak sem obljubila mojim čvekam, da jih v bližni prihodnosti čaka “dalmatinski večer” 🙂

Ojla,
ker imava z možem par dni razlike roj.dan, ga vedno narediva skupaj s starši, brat z družino in sestra pa seveda s prijatelji. Otroci se radi družijo in se igrajo, radi kaj spečemo na žaru in seveda tudi poklepetamo.
To nam je pač oblika druženja.

lp mamiR

Slavljenka, bravo. Tudi jaz sem taka. Ga ne praznujem. Z možem in otrokom gremo mogoče le na kakšno tortico, drugače pa je to meni dan kot vsak drug.

Slavljenka, če ti ni do velike zabave tudi za 30 Rd, je ne imeti, če bodo užaljeni, pa kaj potem … jaz sem zaradi bolezni svoj 30 RD slavila šele junija namesto februarja, sem naredila piknik za ožje sorodostvo, pa je. Ampak zaradi tega, da kdo ne bi bil užaljen, pa nisem nikoli naredila nič na silo – denimo ob diplomi itd. – ker je to, kako praznuje SVOJE praznike, moja stvar.

Ne vem, sem mislila, da sem čudna, ker ne maram praznovat rojstnega dne.
Ampak, čisto res mi ni do tega. Verjetno mi je to še ostalo iz otroštva, ker se resnično ne spomnim, kdaj sem sploh praznovala takšen rojstni dan, da bi si ga zapomnila.
Se pa zato posvetim otrokoma in partnerju, njim pa organiziram in pripravim zabavice. To rajši počnem. Sicer se pa s sorodniki in znanci družimo tudi kar tako. Najrajši pa imamo piknike.
Lp.

Jaz zelo rada praznujem svoj rojstni dan. Zelo vesela sem čestitk in ko vidiš da se nekdo ki ga nisi videl že 100 let spomni nate in te pokliče ali pošlje sms. Tudi drugim zelo rada pomagam pri pripravi, vedno se ponudim za pomoč.

Sedaj praznujem dosti bolj umirjeno kot izpred 5-10 let. Takrat smo najeli kakšno kočo, praznovali smo po 2,3 skupaj, povabljenih je bilo 30-40 ljudi, pijanica…. Samo to je bilo tudi tako luštno.

Za ožje sorodnike skuham malce bolj slavnostno večerjo, kjer prijetno poklepetamo in se poveselimo.
Za praznovanje s prijateljicami pa hrano ponavadi naročim (kitajska) ali pa pripravimo skupaj kaj hitrega (mehiška in tortilje), zraven pa malo vinčeka in obvezno veliko dobre volje. Nikoli ne gledam koliko me bo to stalo, ker dobiš z darilom in veseljem v očeh prijateljic 10000x vse poplačano. Povabim pa res najboljše 4 prijateljice in vse naredimo bolj skromno – za kakšnih 10.000 sit.
To naredim zaradi sebe, mogoče malce tudi iz občutka da se tako spodobi, predvsem pa zaradi prijateljic ki so povabila zelo vesele in komaj čakajo da pride ta dan. Jaz to z veseljem storim.

Rojstni dan je treba praznovati, to je neke vrste ‘zalivanje rožice’. V tem se razlikujemo od živali, namreč, da praznujemo in to je potrebno.
Pomembno pa je, da to počnemo tako, kot NAM ustreza, ne drugim.
Jaz si že nekaj let želim praznovati samo s svojim možem in to narediva tako, da za nekaj dni nekam izgineva ( na morje ali na kakšno krajše potovanje – Firence, Salzburg…) in se požvižgava na žlahto in prijatelje, ki so to sprejeli in se navadili. To je zame najlepši RD.
Razni pikniki in žurke tudi meni gredo pošteno na živce, še posebej zato, ker ne morem povabiti samo tistih, ki jih imam res rada, ampak tudi tiste, ki mi gredo na živce (sorodniki, kdo si jih je izmislil???). O stroških ne bi razpravljala, mi gre pa na jetra, da na svoj praznik moram (sem morala) nakupovati, pripravljati in streči kup ljudi, namesto, da bi uživala.
Tako pa se raje sprehajam ob morju s svojim dragim ( in to bom, juhej, počela naslednji teden, saj imam RD).
Učite se od mene!

Z možem pogostiva skupaj, ker imava RD dokaj blizu, vendar nič posebnega in ničesar “na veliko”….. torta, sladke dobrote in kakšen kozarček ter klepet za dve uri, kar je v naši žlahti rekord, zavoljo pomanjkanja časa. Najin RD je pač takšna druga seansa (prva je babičina), ko se zberemo na kupu.

Včasih sem pa RD obvezno konkretno zažurala, ampak takrat smo še šteli leta, sedaj jih več ne. Jaz bolj god obhajam, ker ga ne štejemo in še vsak ga nima……. :-))

Rojstni dan je osebni praznik. Če ga nočeš praznovat, ti ga ni treba. Jaz sem ga letos najbrž zadnjič. Enostavno mi ne paše. Možu tudi ni do praznovanj ampak ga ima na isti dan kot njegov oče in ga mora praznovat :))).