Ali pretiravam?

Prosil bi za nasvet glede določenih težav s punco. Skupaj sva že več let. No vmes so bila sicer težavna obdobja in nekakšne pavze ampak so se stvari nekako uredile. Je pa ena stvar, ki me zelo muči in se vleče zdaj že več kot pol leta. Punca je namreč po naključju navezala stik z nekim moškim oziroma se je začela pogovarjat z njim prek neta za kar sem vedel in se mi samo po sebi ne zdi moteče, če ima tudi moške prijatelje in jih ima tudi sicer kar nekaj. Po kakšnih treh dneh tega virtualnega “poznanstva” je bila punca dogovorjena s prijatelji za pijačo. Sama me je večkrat vabila zraven. Ravno takrat sem bil v nekem precej slabem obdobju ali pa je bila mogoče tudi neka slutnja. No da ne dolgovezim, vprašal sem jo pač ali bi jo motilo če bi se tokrat pridružil (naj povem še da sem večinoma ta vabila zavračal). Ona se je odzvala čudno napadalno, govorila da bi bilo to povsem neprimerno in da pod nobenim pogojem ne morem zraven, začela govoriti o mojem ljubosumju in se precej spravljala na neke moje “negativne osebnostne lastnosti” in jih potencirala. To se je vleklo kakšna dva dni, dokler ni dejansko prišlo do te pijače. Izkazalo se je seveda da je bil razlog za njeno odzivanje predvsem dejstvo da je namesto mene povabila tega svojega novega znanca (zraven so bili še njeni prijatelji). Naj še povem da je pred srečanjem sama priznala da čuti nekakšno privlačnost, kasneje je vse to zanikala in rekla da je ta moški ne zanima v tem smislu.

Zadevo sem ji nekako odpustil, se je tudi opravičila in sva se pogovorila, ampak je s tem človekom še ostala v stiku čeprav mislim da se od takrat nista več videla (ne vem sicer zagotovo). Ta tip je sicer vedel da ima resnega fanta, ampak se ji je kljub temu precej odkrito ponujal kar mi je punca sama priznala. Ponavadi so te ponudbe neposredno sledile kakšni objavi o naju na socialnem omrežju, ki jo je objavila punca, tako da se je spustil v kar direkten boj. To je bilo precej objektivno vidno in ne samo kakšno moje pretiravanje, tudi to je punca priznala. Rekla je da mu je sicer jasno povedala kako in kaj, ampak je še vedno ohranjala stik in ga celo sama vzpostavljala. No vmes so se stvari še stopnjevale tako da je celo sama rekla da je edina rešitev v prekinitvi stikov in je (mislim) to za nekaj časa tudi naredila.

Potem pa je nenadoma povsem obrnila ploščo in začela govoriti da se je zdi nesmiselno da ne bi govorila z njim in da gre samo za moje ljubosumje, da ji ne zaupam itd. Menda je ta tip nehal s takimi ponudbami in so zdaj stvari “urejene”. Meni pa se niti približno ne zdi da bi bilo karkoli urejeno. Sploh ne gre za to da ji ne bi zaupal glede stvari, ki bi se lahko zgodile. Mene moti že trenutna situacija kar sem ji večkrat jasno povedal in naletel na gluha ušesa, češ da je to moj problem in ga moram sam rešiti. Moti me namreč da ohranja prijateljske odnose s človekom, ki me je poskušal odstraniti iz slike in da celo sama išče stik z njim. Enkrat vmes sem tega človeka celo srečal in vem da je vedel kdo sem in je imel ves čas nek posmehljiv nasmeh. Punca ga ves čas brani in išče razloge in opravičila za njegovo obnašanje, medtem pa nima praktično nobenega razumevanja za moja čustva. Sam se ob vsem tem počutim zelo ponižanega, vse skupaj se mi zdi velik napad na mojo “moškost” in občutek imam da me punca ne spoštuje oziroma si dovoli stvari za katere si težko predstavljam da bi jih tolerirala pri meni, čeprav sama seveda trdi obratno.

Ravno zato se obračam na vas, ker bi rad izvedel še za nevpletene poglede na to situacijo in ali mogoče res pretiravam.

Naj povem še da imam punco sicer zelo rad in jo vidim kot nekoga s katerim bi rad preživel življenje. Samo ta zadeva mi izjemno načenja samozavest, počutim se izdanega in ne morem razumeti njenega obnašanja in brezbrižnosti. Težave imam s funkcioniranjem tudi na drugih področjih v življenju in se bojim da tonem v nekakšno depresijo, ker se res vleče že zelo dolgo časa. Punca pa potem to moje slabo počutje, ki ga sprožijo njena dejanja izkoristi kot nek dodaten argument za to “kakšen sem” in da ima ona prav v tej situaciji.

Bojuješ se z njeno namišljeno podobo o njem, ko si v glavi slika stvari, ki ji godijo, se z njimi dobesedno drogira zato ohranja stik z njim, ti si pa že “navada”, tebe pozna zato o tebi ne sanjari, ni vznemirjena.

Precej nezrelo in nevredno nekoga, ki upa, da bo z njo preživel življenje.
Išče nekaj kar pri tebi pogreša.

Ta punca je zmedena, da je joj.

Naredi si uslugo in jo pusti. Slej ko prej te bo prevarala.

Si potem ti en majčkeno mazohista?

Verjetno ona zaradi tvojih težav in depresije, sama od tebe občuti brezbrižnost, ker si preveč obremenjen s sabo, zato to praznino išče in najde pri drugih moških.
Zato krivdo za svojo neizpolnjenost zvrača na tebe, ker ji ne moreš dati tistega, kar pričakuje.
Ona pa se ne bo ukvarjala s tabo, ampak bo to poiskala drugje.

Grom kaj ti ni jasno, tip jo želi ruknit in njej to godi…
Trenutno se še odloča ali se je splača ali ne, to je to.
Kok je pa stara ? Verjetno gleda kaj trg ponuja, vsaj dokler je ne boš zaprosil, naredil otroka ipd…
A službo imaš ?

Iz tvojega opisa se lepo vidi, da se ti obremenjuješ z njo ter o njenj razmišljaš. To ni tvoja naloga, ti razmišljaj raje o sebi in kako boš srečen!
Boš mogel malo bolj resno stopit, če nočeš da te vara in te ima za norca. Zakaj bi trpel? Saj s tem kako komunicira s tabo in te ne upošteva kaže, da te ravno sedaj nima preveč rada.

Tako pač je v življenju. Ko smo veseli, zadovolni , srečni … vsi skačejo okrog nas. Ti imaš očitno neke težave in tvoja punca namesto, da ti pomaga išče veselje drugje.

Nisi ji zanimiv, s tabo je zato, ker si varen in je ziher, da ji ne boš zbežal.

Še to ti polagam: čimprej si izbij iz glave, da boš “z žensko preživel življenje”. Tvoje zadovoljstvo ne sme biti odvisno od druge osebe. Na čustva druge osebe pa ne moreš vplivati, ljudje pridejo in gredo. Svetujem ti, da zgradiš sebe in da nehaš hlastati za žensko ” s katero boš preživel življenje”, kajti prav ta služabniški odnos te je pripeljal sem, kjer se trenutno nahajaš.

To je pa kontradiktorno. Kako je lahko njegovo zadovoljstvo odvisno od druge osebe, če pa druga oseba itak ne more vplivati na njegova čustva, posledično (ne)zadovoljstvo?
Jaz trdim, da še kako lahko vplivamo drug na drugega, ampak to ne pomeni, da lahko živimo zadovoljivo (srečno) s komerkoli, kadarkoli. Včasih moramo najprej sebe spraviti v red, da se potem sploh najde kaka taka primerna oseba oziroma da jo sploh pritegnemo.
Z drugimi besedami. Moja partnerka lahko zelo vpliva na moje razpoloženje, ko sva skupaj. Sicer bi itak lahko delala drug z drugim kot svinja s kurbusom in kljub temu živela srečno.

Ne moreš v celoti vplivati na to, kaj bo nekdo čutil do tebe.

V celoti pa res ne. Včasih sploh nimaš nobenega vpliva, odvisno kolk si nekomu pomemben.

Tudi če si mu zelo pomemben, se lahko odljubi, pa nisi ti nič kriv.

Ko se odljubi, mu lahko postaneš čist nepomemben. Odvisno kaka pričakovanja ima ta od drugih. Krivca pa itak ne iščemo.

Zaslužiš si boljšo, ustreznejšo in bolj podobno v razmišljanju, ker ta se ne ozira na tvoja čustva, pravzaprav omalovažuje tvoje počutje in te dresira (najverjetneje vodi za nos z vzporednimi vezami), saj te ne spoštuje in ne ceni. To pomeni le eno – da te nima rada. Ampak tudi ti se boš imel vse manj rad, vse bolj izčrpljujoč bo tak odnos zate, samospoštovanje bo vse nižje, ki si bolj čustven, kar je prednost, če si z ustreznim partnerjem, nikakor pa ne v takšni vezi, kjer ona to spreminja v tvoje slabosti in jih koristi za orožje za čustveno manipuliranje in držanju v odvisnosti. Torej – pojdi stran, ne rabiš ji nič pojasnjevati, ker to je njena krivda, če je tako “trda”.