Ali sem upravičeno užaljena
Z možem delava v isti firmi… no, sva delala… Z drugim tednom gre v frugo firmo in samo mene ni povabil na poslovilno zabavo.
Spomnil se je vseh, tudi tistih, s katerimi ni toliko posloval, le mene ni. In ko sem ga vprašala, zakaj me ni povabil, mi je odgovoril: “Ja, kam boš pa otroke dala…”
Šokirana sem bila in priznam, prizadeta sem. Se vam zdi upravičeno ali sem le preveč občutljiva?
Hvala vam za odgovore in mnenja, čeprav vem, da ne bodo vsa dobronamerna.
V drugo službo ne odhaja zaradi mene, pač pa zato, ker je dobil boljše pogoje.
Boli me zato, ker nikogar drugega ni pozabil… a sem v njegovih očeh res samo mati njegovim otrokom?
Boli me, ker me je prizadel v dno duše in pred drugimi tako ponižal kot me ni še nikoli nihče. Ne vem, če mu bom sposobna to oprostiti.
Verjetno se bo zamera dolgo časa vlekla v tebi. Pa si ga odkrito vprašala, zakaj RES nisi povabljena, ko ti je odgovoril, da zaradi varstva??? Si se kasneje skušala pogovoriti z njim?
Če je bil on na nek način nadrejen tebi in če odhaja na boljše, verjetno res hoče narediti vtis, da mu gre samo na boljše in ker ti ostajaš, te noče vleči v to “drugo zgodbo”…ne vem, kaj ga je pičilo?!
Vsekakor pa ni lepo.
Ne angelinna, ni bil moj šef.
Spoznala sva se takrat, ko sem bila sama vodja nekega oddelka in sem se uvajala v posel. Pomagal mi je in pri tem sva se zbližala. Z leti je on napredoval, sama pa sem bila po porodniškah “odstavljena” (deloma zaradi svoje napačne odločitve). Ni bil nadrejen meni, ker ni bil isti oddelek – bil je povezan informatika-naročniki.
Nisem ga odkrito vprašala po dejanskem razlogu, ker sem bila šokirana, da je to storil… otroci gor ali dol…
Povabljenih je 70 od 71-ih ljudi. Ampak njega je skrbelo kam bom dala otroke ??? Saj ne dojamem… rada bi se zbudila in ugotovila, da so bile samo grde sanje….
Zal mi je, ampak jaz ne razumem. Ce bi bila pri nama z mozem enaka situacija, bi midva zabavo pripravila skupaj in jaz ne bi niti pricakovala povabila, ker bi mi bilo samoumevno, da sem na zabavi. Enako v obratni situaciji ne bi moza niti vabila, ker bi mi bilo samoumevno, da bo z mano. (morda bi pa on mislil, da ga moram ekstra povabit in bi bil potem uzaljen; al pa on ne bi zelel mene na zabavi, jaz bi pa prisla – nikoli ne ves)
Kaj pa, ce je tudi tvojemu mozu samoumevno, da si ti tam z njim in te zato ni ekstra povabil, potem ko si ga pa vprasala za povabilo, se je pa pohecal na racun varstva?
ne, *registrirana, jasno sem razumela odgovor: kam bom pa otroke dala? Kot da so samo moji…
Imamo interni mail in za vsako “pasjo” procesijo sem dobila CC. Verjemi, ne želi me zraven in zato razmišljam na tak način, da nisem zaželjena zraven.
Vem pa, da bo zraven ena dama, ki jo zelo zelo porajta in se mu kar oči zasvetijo, ko se slišita (poslovno seveda … KAJPAK!!!) in verjamem, da je tudi tukaj razlog, da me ni povabil…
Želela bi si samo malce več odkritosti in ne nekega povijanja v vato…
Še dobro, da imamo otroke… so vsaj dobri razlogi za karkoli…
A je žurka danes? Kaj pa če se vseeno odpraviš tja in mu narediš presenečenje, spiješ kozarček, dva, malo pokramljaš in rečeš, da greš naprej, da si zmenjena, varuška pa je samo do 23h in da naj pohiti domov???
Kaj takega? Če je v igri druga dama je itak edini izhod, da pokažeš svojo energijo in samozavest in se ne povlečeš vase in smisliš sama sebi. To ju bo samo še podžgalo. Raje naredi glamurozno točko in odvihraj naprej, po možnosti s kaknim hudim spremljevalcem…
Ne, ni lepo od njega. Če imaš čas, premisli tale moj predlog:
Poskrbi za varstvo otrok in pojdi s svojo družbo čisto na drug konec od njega. Potem moraš samo še poskrbeti, da bosta nekako skoraj istočasno prišla domov…
Tu meni scenarija zmanjka, ker se bi režija odvijala po predlogi v vajinih glavah:-)))))))))))))
Mogoče pa se je res hotel le odklopit in pozabavat s kolegi. Če smo odkrite, se največkrat v družbi, ob prisotnosti pratnerjev, obnašamo bolj zadržano, kot bi se sicer(pa to ne pomeni, da se ponujamo okoli,… samo drugačne/i smo).
Vem, da si žalostna, ker te ni povabil, ampak, če bi te hotel varati oz. te vara, bi to lahko čisto mirno počel tudi takrat, ko bi si ti to najmanj mislila.
Dan v službi mu daje za to ogromno priložnosti…
V resnici pa se od tebe niti ne poslavlja, ali pač?
Ne, po zabavi bo utrujen in najbrž pijan prišel domov, ves začuden nad tvojo žalostjo/jezo in rekel, da te ni hotel moriti z… bog ve čim in boš praznike ti pokvarila, ker kompliciraš 😉
Taki pač so naši “dedi”, take jih imamo rade in si brez njih ne predstavljamo dneva.
Dogovori se s kakimi kolegicami naslednji teden in pojdite nekam ven, njega pa pusti v nepospravljenem stanovanju, brez večerje, z umazanimi otroki.. naj on vse opravi; ti pa uživaj. Pa reči mu, da grete v disko ali kak ples- da mu malo daš vetra, ti pa se odklopiš 😉
Upam, da boste preživeli lep podaljšan vikend in se vajino nesoglasje pomiri brez večjih izbruhov.
LN, r
Se strinjam s s.. Jaz bi se pojavila na zabavi in ga prijetno presenetila. Mislim, da v takšni situaciji, sploh ne bi smelo biti vprašljivo, ali lahko greš zraven. Meni je to samoumevno. Če se pa želi še sam pozabavat, pa naj gre kak drug dan z najožjimi kolegi na pijačo, pa takrat ostani doma. Ne pa danes, ko so vsi tam. Po moje bo tudi drugim smešno, da te ni zraven.