Ali sem upravičeno užaljena
Prasec:_(((( Poznam eno, ki je prenašala vse, tudi to, da se je njen pred njo na zabavi zalizal z eno. Tvojega zgleda žene one in tudi če boš ti tam, si ne bo mogel spomagati in jo bo osvajal.
Da ti povem, nikoli ti ne bi naredil tega, če te ne bi imel namena prevarati. Verjetno te že itak. Zakaj misliš, da nisi vabljena? Zato, da bo na koncu odšel z njo, tebi pa ne bo rabil polagati računov, zakaj ni prišel po zabavi domov. Ker ne boš vedela, kdaj se zabava konča. Sem ziher.
Ker drugih informacij nimamo, pač sklepamo na osnovi razpoložljivih. Največja verjetnost je, da misli resno z njo, ker drugače mu ne bi bilo vseeno za to, kaj si ljudje mislijo o njegovi družini oz. ženi. V večjih firmah se vsak vsega spomni še čez dvajset let, jaz še zdaj poslušam zgodbice o tem in onem ali pa mi ljudje sami povejo. Tista sodelavka mi je tisto sama povedala.
Res pa je tudi, da se znamo ženske čudovito slepiti, tudi jaz sem se. Ne nalašč, ne namenoma, ampak ker se mi je zdelo neverjetno, da bi me človek, ki ima srčno rad najine otroke, ki ima srčno rad mene, da bi me ta človek lahko prevaral. Kaj prevaral, po mojem takratnem mnenju še pogledal ni za kako kiklo.:-))))
Razčisti z njim čimprej, do torka najkasneje.
Če je samo štorast in nevzgojen in je mogoče zares mislil na otroke, lahko še vse rešita. Lahko pozabiš in greš in zabavo.
Če pa te ni povabil zato, da bi v miru praznoval s tisto frajlo, je pa itak štala.
In bo še večja po zabavi, če ga bojo tam gledali, kako se frajeriši ljudje, ki tebe seveda poznajo.
V tem primeru imaš dosti večji problem.
Izpraši mu hlače in ugotovi resnico.
Mene je tako dolgo moj bivši farbal. So kao sodelavci hodili biljard igrat ( takrat je bilo to inn) in bi bila midva edina kot par……….
Ja ugotovila sem, da bi bila v primeru udeležbe EDINA brez para.
Jaz budala sem pa srajce ob petkih zvečer likala in v soboto aspirine in juho v posteljo nosila.
Mi je slabo, ko samo pomislim na to………………
Samo v razmislek – če te partner nekje ne želi – to nikakor ni dober znak.
Če me si me pa že ne bi želel na poslovilnem, se pa ne bi slinila zraven – toliko ponosa pa mislim, da ženske še premoremo.
Pa cirkusa tudi ne bi zganjala – nekako vse po starem – verjemi bolj jim pride do živega kot jok in moledovanje. Seveda pa moraš imeti malo živcev in samozavesti – IN TI JO IMAŠ.
Ne ponujaj se!!!!
najbrž bi bila v tvojem položaju tudi jaz prizadeta, amkap če pomisliš, tebe bo še vedno vsak dan videval, saj z teboj živi, zato poslovilna v tem primeru ni najboljša rešitev, medtem ko ostale sodelavce pa zagotovo ne bo več videl. lahko pa da se mu je zdelo samoumevno da ga kot partnerka spremljaš. mogoče se doma samo malo premalo pogovarjata, to se dogaja občasno v vseh družinah, potem pa izgubiš stik z dogodki. pomiri se, potem pa brez očitanja načni pogovor o tej temi. tako nekako, “veš bom zrihtala varstvo, pa bi šla z teboj, kot tvoja žena in kot sodelavka.”
ja saj sem mislila bom, samo sem se bolj uvidevno izrazila, hotela sem napisati še bova zrihtala varstvo, samo se mi je zdelo iz napisanega, da mož ni bil ravno za to da gre. je že tako da je potrebno tudi v zakonu malo diplomacije. mojemu se zdi samoumevno da grem povsod zraven, pa otrok tudi, če pa je že tako da ne more otrok zraven, pa se kar sam brez mene zmeni z svojimi za varstvo. meni samo pove, takrat pa takrat, bo to pa to.
Samo še moje mnenje.
Nihče ni ratal šef, direktor čez noč (razen redkih podedvanih izjem). Vsak je moral vnesti ogromno truda, časa, da je postal to kar je. Na žalost pa je v večini primerov tako, da ko pride na vrh pozabi na edino osebo, ki mu je v osnovi to omogočila (če je mlad in brez obveznosti je bila to mama, ki ga je rihtala, prala, kuhala, pospravljala, etc), če pa je bil že toliko odrasel, da je imel oz. da ima svojo družino pa so to defenitivno žene in konec koncev tudi otroci, ker so prikrajšani za čas, ko je ata v službi.
Za vsakim dobrim šefom, direktorjem VEDNO stoji samostojna močna ženska, ki skrbi za druge stvari in nemalokrat se mora odpovedati svojim sanjam in ciljem (razen seveda, če za otroke ne skrbi kdo drug – stari starši, varuške,…).
In žalostno je seveda to, da takrat, ko bi se lahko zahvalil tej osebi, je ta oseba najmanj vredna, saj je seveda samoumevno, da stoji zraven. Zakaj že?
No, v redkih primerih pa je tudi obratno.
Jaz bi se tam pojavila, pa naj si misli, kar si hoče. To je tvoja pravica in nenazadnje bi morala biti tudi zahvala za vse (seveda iz njegove strani).