Ali ste “ekonomski nacionalist”?
V smislu, da kupujete slovensko zato, ker je pač slovensko?
Denimo, grete v Mercator in imajo jogurte od Ljubljanskih mlekarn in od hrvaškega Dukata.A bote kupili jogurt Ljubljanskih mlekarn zato, ker je pač slovenski?
Ali bote pa kupili tistega, ki vam je po okusu všeč, ali pa vam cenovno bolj odgovarja..
A boste kupili Murina oblačila zato že zato, ker so pač slovenska?
Itd.
Kupujem Ljubljanske mlekarne, Dukata se na daleč izognem. To je sigurno moj predsodek izpred 30 let, ko se pridelave in predelave mleka v Sloveniji in pri Hrvatih še primerjati ni dalo. Danes je gotovo že kaj drugače, a v meni so ostali tisti prizori iz mlekarn. Bogve od kje danes vse LM pripeljejo mleko.
P.S.: jooj, kok bo fino, ko bom čez kakšni 2 leti tudi dejansko, ne samo formalno v penzjonu, in si bom spet kupila kravo! :)))
Daleč od tega, da bi bila ekonomski nacionalist. Nikoli ne razmišljam o poreklu robe, ki jo kupujem. Če dobro pomislim, od slovenske robe kupujem mleko (Ljubljanske mlekarne), prebranac in zmrznjeno zelenjavo (Eta) in jajca (karkoli ze pac), sicer pa vecinoma avstrijsko hrano. Da, in sir kupujem slovenski. Kozmetika je vsa tuja, toaletni papir vedno Zewa, oblačila so vsa tuja. Pijače so narejene doma, Coca cola, Za life in podobno. Pač, kupim proizvode, ki jih rada uporabljam oziroma porabim.
Kupujem v Tušu, in to slovenske proizvode, večje nakupe pa opravljam v Avstriji, ker je tam prava roba narejena za evropo, ne pa kakor pri nas ko je vse drugorazredna roba iz EU.
Če pa kdo ne verjame naj pogleda deklaracijo, ali pa poskusi pralni prašek, mehčalec, ramo, becel margarino. Kvaliteta je daleč od evropske, smo pač balkanci!
Če dobro pomislim, sem ekonomski nacionalist.
Kupujem slovenske proizvode, četudi so cenovno malo manj ugodni, podprem kakšnega manjšega podjetnika, umetnika ali samozaposlenega, ker vem, da mu gre težje kot multinacionalkam.
Ne gledam pa slovenskih filmov in tudi pri glasbi nisem ravno fan slovenske glasbe.
Tudi na Hrvaškem ali v Bosni kupim slovenski proizvod, čeprav je Dukat kar dobra konkurenca. 🙂 No, priznam, kakšen se tudi najde v košarici, pa Vindija tudi …
Na račun kakovosti ne izbiram, glede cene tudi ne. Pač kupim manj. Namesto dveh puloverjev enega, namesto 10 jogurtov samo pet, namesto dveh avtomobilov enega dobrega, namesto vsako leto nov dvd player enega orng, da te mine, da bi ga menjal … Kruh polnozrnat, da te ne mika, da bi ga pojedel 4 rezine, prašek ekološki in koncetriran, čistil manj, raje čudežno krpico, s katero pipo obrišeš večkrat mimogrede, pa se kamen ne dela … No, pa čipsi, čokolade, paštete, bonboni se tudi bolj poredko kupujejo.
Verjamem, da ni vse v ceni, res pa je, da na samem družbenem dnu nisem nikoli živela, tako, da nisem bila prisiljena kupovati samo najcenejše, ker za več preprosto ne bi imeli. Tako, da se lahko izmišljujem in raje ne kupim, kot da bi kupila nekaj samo zaradi cene.
Podpirati je treba lokalni razvoj. Slovenija pa je tako ali tako kot ena mala vas.
Ha, zdaj sem se pa kar malo zamislila. Mogoče sem ekonomski nacionalist v tem smislu, da kupujem, če se le da v slovenskih trgovinah, glede robe pa… M znamke ne kupujem, ker še vse kar sem kupila je bilo zanič, od čistil do hrane (razen mogoče moke), posledično tudi Tuševe domače znamke ne kupujem, kupim tisto, kar nam je všeč (jaz osebno imam Dukat jogurt najraje).