Ali ste rasistični (in malce nacionalistični)?
Opažam podobno. S tem, da zate nimam pojma kaj jih sploh lahko moti.
[/quote]
Ja, sej.. če bi vsaj kaj omenili kje.. kaj in zakaj (recimo o izbrisani temi od “Dick-pickih”).
Ostanejo dve logični razlagi.. MON AI zaradi določenega vzorca začne enačiti tvoj račun z botom ali Persono-non-grata.. in te blokira. Lahko je zgolj slučaj, da se isti hip izvršuje neke oblike napada na serverje MONa in si ti pač začasna kolateralna škoda.
Druga alternativa je, da greš nekomu drugemu tako zelo na živce, da te ves čas “špeca” moderatorjem (pod različnimi uporabniškimi imeni), da ustvari nek avtomatičen odziv MON-a ali nepreveč pazljivega moderatorja.
Bom odgovorila na vse vaše poste tukaj, kjer se mi to še zdi smiselno:
O najini komunikaciji
Jaz soočam dve različni perspektivi, v tej debati ju pač zastopava jaz in vi (vsak svojo), zato vas naslavljam osebno, ne leti pa to na vas osebno – ne obračunavam z vami in vi osebno me ne zanimate (lahko bi bil katerikoli drugi sogovornik). Vaša politična korektnost je podobna kot pri Britancih, ko govorijo o sebi v tretjem spolu s pridihom univerzalnosti (one might/would… do/see…) – jaz nimam potrebe po takem manipulativnem leporečenju, ovinkarjenju, kar pa ne pomeni, da gre v mojem primeru za ad hominem – to je pač samo vaša obramba, ko nočete/ne zmorete videti (sprejeti) drugačnega stališča in ga na ta način poskušate „razorožiti“ (zvesti na osebno raven).
Kar je bilo osebnega nivoja, ste ga vpeljali vi, npr. da vam jaz rasizma ne privoščim (v šali) oz. kasneje (v resnem tonu) mene sprašujete, zakaj rasizma ne morete imeti? In vse to potem, ko sem vam že vsaj dvakrat jasno napisala, da je vaš rasizem (kako ga razumete in učinki, ki jih tak pogled sproducira) vaša stvar, da vam ga nihče (torej tudi jaz ne) ne poskuša odvzeti (in sem samo pojasnila, na kakšen način je ta vaš rasizem lahko „odvisen“ od mene).
Tako kot vsi, ste tudi vi svoje (ne)sreče kovač – in na to je letela opazka, da lahko še tako izenačiš „objektivne“ (zunanje) parametre eksistence, ljudje bodo imeli različna življenja, notranjo eksistenco, drugačno izkustvo istih dogodkov ali razmer, ker so različni subjekti, z različno subjektivnostjo, in kar so (ali niso) sposobni videti, razumeti vpliva na njihovo eksistenco, dojemanje sveta. Vaša izbira je, da se vidite kot nemočnega, kot žrtev – menite, da nimate („prave“) svobode in svobodne volje, secirate svoje ljubezensko življenje z vidika negativne selekcije (česa niste izbrali), si posledično natikate razne -izme, katerih večna žrtev boste lahko za vekomaj (jamranje in travmiranje zaradi tega) – ker popolne družbe brez razlik nikoli ni bilo in ne bo. Aleluja! To vse je vaša izbira, ne izbira vseh, vsakega izmed ljudi. In vaša stvar.
Mizantropija
Moja opazka, da ste mizantrop je dosledna, logična izpeljava, konsekvenca, vašega pristopa. Ker, zakaj bi se ustavili pri rasizmu, nacionalizmu, snobizmu? Če niste/ne boste spali z moškim, ste – če sledimo vaši logiki – homofob, če niste spali z umetnico ali znanstvenico sovražite umetnost in prezirate znanost, če nobena ni bila kristjanka ali muslimanka ste pač kristjanofob ali islamofob itd. … ad nauseam. Zato se s svojim rasizmom/nacionalizmom (poleg libidinalnega bonusa) v resnici tolažite – buljite v drevo, ne zavedate pa se, da se nahajate v gozdu. In to je tak magičen gozd, kjer dreves (razlik) nikoli ne zmanjka in nikoli ne prideš do zadnjega. Če vi v tem ne vidite absurdnosti svoje pozicije, tudi prav.
Vam jo bom (še zadnjič) ponazorila zelo plastično:
Piran je imel dva mandata temnopoltega župana, Petra Bossmana (2010-2018). Očitno so ga izvolili rasisti, ker kolikor vem, Pirančani in Pirančanke niso množično stali v vrsti pred mestno hišo, da mu ga pofa-fajo… Edino prav je, da do konca življenja sami sebe morijo, ker 1) so ga sploh izbrali za župana (Kako so mogli? In to celo 2x!) in 2) ker jim ni bilo do tega, da mu ga še pof-afajo zraven.
Izbira partnerjev
Poglejva zadeve z vašega kota, ki je poln statistik, študij, posploševanj in stereotipov: če je vse tako zelo jasno in predvidljivo, kdo je/bo s kom in zakaj, kako to, da raznoraznim dating aplikacijam (naj upoštevajo še tako velik nabor kriterijev (telesnih lastnosti, preferenc, rasne/nacionalne/kulturne/verske/politične oz. ideološke kompatibilnosti itd.) in algoritmov) vedno znova spodleti, da bi nekomu našli njegov/njen „perfect match“, ali vsaj približen match (tako pravijo statistike o izkušnjah uporabnikov)? Vsak lahko prepozna nek svoj vzorec, „tip“ m/ž, ki ga/jo privlači, a še vedno je v igri nek faktor X, ki ga ni „na seznamu“, a je odločilen, ker se nas dotakne na nezavedni ravni in zadeva bolj čutno/čustveno dimenzijo vsakega posameznika. Nekdo je lahko za nas popoln na papirju, pa se nas v živo ne dotakne. Ljudje imamo različno ozaveščene svoje nezavedne mehanizme in smo različno intuitivni in tega – subjektivnosti, tiste „unikatnosti“ vsakega človeka – nobena statistika (ali program, aplikacija) ne more zajeti ali napovedati. Znotraj vaše subjektivnosti je torej nemogoče, da bi vas spolno prevzela neka črnka, Azijka, Arabka…. A ne tolažite se (s statistikami in stereotipi), da je pri vseh tako, ker je pri vas (in vašem krogu znancev, partnerk itd. – it takes one to know one) tako. To, da jih je statistično (kvantitativno) manj, ne pomeni, da so tudi kvalitativno irelevantni (je pa tako lažje, če ste nagnjeni k posploševanju in stereotipom, ki pa dejansko so temelj rasizma). Vprašanje tudi, koliko so te statistike zanesljive, t.j. koliko so ljudje pri odgovorih iskreni, ali upoštevajo vse uradne in neuradne zveze, odnose, vključno s sex turizmom na Tajskem, na Kubi, v afriških državah in še kje.
Pri izbiri partnerja je ključno (predpogoj za karkoli resnega), da ti ne dviguje kortizola (ker ta pač ni ravno afrodizijak, saj deluje zaviralno na vse ostale za spolnost pomembne hormone). So seveda izjeme – ljudje, ki so tudi sami konfliktne osebe (imajo tak ponotranjen vzorec), in si bodo seveda vedno znova izbirali njim „domače“ (t.j. konfliktne) osebe. O kvaliteti spolnega življenja takih ljudi naj vsak presodi sam. (če sta dva samo zelo potrebna, je seveda lažje: bistvo (in privlačnost) ONS (in tudi porničev) je natanko v tem, da nam ni treba sprejeti subjektivnosti (temeljne različnosti) drugega, ker je zreduciran na telo ali zgolj organ, eno potezo; tudi vaša avstrijska kolegica si za moža/partnerja po vsej verjetnosti ni/ne bo izbrala črnca, čeprav je kot študentka seksala (po vaših besedah) samo z njimi – to je hrbtna stran njenega rasizma, ki ga pa vi v njenem primeru niste zmožni prepoznati. Ker imate pač dvojna merila oz. preozek pogled in ste rasizem zmožni videti zgolj v ne-izbiri.)
Če ste bolj anksiozni tip človeka in vas vsaka malenkost vrže iz tira (vam povzroča stres), boste imeli težave z iskanjem partnerja/-ice tudi znotraj svoje nacionalnosti/rase, še tako majhnega bazena ljudi, kaj šele če je ženska/moški z drugega kontinenta, z drugačnimi kulturnimi vzorci, drugačnim jezikom, druge rase itd., s katerimi je več možnih točk nesporazumov, nesoglasij itd. Zato je tudi toliko samskih, ki jim je to identiteta (na katero so ponosni) in ne življenjska okoliščina: ko je bila cca. pred enim tednom tema Zakaj ste samski?, so bili prvi trije odgovori: ker hočem imeti mir. Mimogrede, tudi v vašem uvodnem postu je – kljub vsej simpatičnosti – zaznati to rdečo nit: prav pri vseh „eksotičnih“ ženskah, o katerih ste pisali, ste takoj pomislili, kako jo boste (zaradi tega ali onega) skupili. Odvisno je tudi od tega, koliko (čutiš, da) moraš slediti nekim pričakovanjem družine, ožje in širše družbene skupnosti (spet stres). (Večina muslimanov, ki živijo pri nas, se poroča znotraj svojega kroga, res pa je, da njihovi moški z veseljem položijo tudi druge ženske, samo poročili se ne bodo z njimi: v eni firmi, v kateri sem delala pred cca. 10 leti, sem imela dva taka sodelavca (takrat stara okrog 22-25 let), oba rojena v Sloveniji in vsak je imel svojo strategijo „upora proti konvencijam lastne skupnosti“: en se je poročil z muslimanko, po rojstvu otroka si je začel iskati ljubice, bojda nobena ni bila muslimanka; drugi se je upiral tako, da ni nikoli imel „resne“ punce – take, ki bi jo moral predstaviti staršem, seveda pa nobena od njegovih „punc“ ni bila „po propisima“, zato je bil uradno ves čas brez punce. Torej: Kjer je volja, tam je pot.)
Tako kot so lahko razlike vir odbojnosti, so v enaki meri lahko vir privlačnosti, cela (tudi zelo učinkovita) ideologija temelji na tem, da se „nasprotja privlačijo“. Kje kdo potegne črto, je stvar njegove/njene subjektivnosti (koliko drugačen partner/-ica (in v katerih aspektih) mu/ji še libidinalno ustreza). Ljudje, ki so bolj odporni na tak stres, si bodo morda partnerja našli tudi izven „domačega“ kroga oz. jim druga rasa, jezik, kulturni vzorci,… ne bodo predstavljali deal-breakerja, ker so sposobni sprejeti, pripravljeni spoznati drugega v njegovi drugačnosti, iskati kompromise (tudi zaradi tega, kar v njih prepoznajo kot “domačega”, kar “jim je blizu”, navkljub številnim sočasnim razlikam). Zagotovo pa ne kar vsakega ali katerekoli človeka.
Naj obrnem vaše vprašanje: s kolikimi m/ž druge rase bi morala neka oseba spati, da bi (vam) dokazala svojo nerasističnost? Ena je lahko tudi izjema – kje se torej izjeme končajo? Kakšen je torej „nujni delež“? Če zadeve nekoliko stereotipno poenostavimo in pogledamo mešane pare: več belcev je z Azijkami kot Azijcev z belkami (v ZDA so razlike so tudi med samimi Azijkami: v mešanih zakonih je največ Korejk, sledijo Japonke, bistveno manj je Kitajk). Ali to pomeni, da so Azijci in belke bolj rasistični? Bi rekla, da ne, ker so kriteriji izbire najbrž bili drugačni, v temelju ne-rasni (= bi se pokazali tudi pri izbiri znotraj svoje rase, nacionalnosti): recimo, belcu morda bolj ustreza zadržana Azijka, njej pa višji, postavnejši moški (morda tudi manj zatohlo zatiralski, patriarhalen?), medtem ko Azijcu ne bo ustrezala od njega višja (in „razvajena“) ženska, njej pa ne nižji in zadržan moški – ki ji čustev ne bo izkazoval na njej domač, poznani način, ker imajo pač drugačne kulturne vzorce glede tega. (seveda gre za projekcije, fantazije, a te še kako vplivajo na izbiro partnerja). Belci so torej libidinalno bolj kompatibilni z Azijkami kot so Azijci z belkami. (Po ameriških statistikah je ta razkorak še cca. 5X večji v prid črncu+Azijki napram črnki+Azijcu.) Da pa bi iz tega izvlekli sklep, celo dokaz, da so zaradi tega eni rasistični/nacionalistični, drugi pa ne… je naravnost absurdno.
Rasizem:
Midva do enotne definicije rasizma ne bova prišla, ker medtem ko se vaša definicija potencialno širi na vse mogoče pojave, jaz vztrajam na bolj konzervativni definiciji – iz preprostega razloga, ker ne podlegam manipulacijam in opletanju vsevprek z rasizmom (kar je tipično za radikalno levico – a kot pravi tisti rek: če greš dovolj skrajno levo, prideš ven na skrajnem desnem). Ker, zakaj bi se ustavili pri seksu? Zame rasizem niso maske domorodcev za pusta ali neki čevlji z neko dekoracijo (oboje je bilo problematizirano v medijih (tudi naših) kot rasistično). Če grem v slaščičarno/trgovino in ne kupim indijančka, sem ziher rasistka, tako kot tudi slaščičar/trgovec – iz sicer nasprotnega razloga – ker je na polico sploh dal sladico s takim imenom; če/ko si v kavo dam beli sladkor sem ziher rasistka, ker brown sugar je tudi ljubkovalnica med črnci itd. V vašem pristopu torej vidim banalizacijo rasizma, katerega edini učinek je, da bomo prej ali slej rasisti vsi (iz takega ali drugačnega razloga) in torej posledično kao rasizma več ne bo. V tem vidim natanko preusmerjanje pozornosti z rasizma kot družbenega problema in realnosti, zvajanje dejanskih ekonomskih, družbenih in etičnih problemov, ki so rezultat rasističnih (zakonskih in mimozakonskih) odločitev, ukrepov itd. na trivialnosti. Kar iz tega sledi, ni „ozaveščena“ družba, temveč družba nadzora: očitno se ne zavedate (ali pa se), da s tem, ko lepite etiketo rasizma na praktično karkoli, de facto prispevate h krčenju prostora svobode, svobodnega govora – vedno več stvari je tako zaznamovanih kot nesprejemljivih, politično nekorektnih, prepovedanih. (je pa smešno, da se kao vi temu upirate, čeprav to isto sami producirate)
In ja, z mojega zornega kota drži, da 1) pretiravate z rasizmom (kje vse ga vidite) in 2) da bo vaša pretirana pozicija v neki (morda ne tako oddaljeni) prihodnosti po vsej verjetnosti postala „norma-lna“ (pravilo). Ni pa to nekaj, česar bi se kot družba morali veseliti. In zato vedno bodo ljudje, ki se bodo upirali takemu nasilnemu etiketiranju. Ker to pač vedno vodi v totalitarizem, vseeno ali z levim ali z desnim predznakom.
In zato je – čeprav se lahko oba opredeljujeva kot levičarja – najin pogled v temelju nekompatibilen, zaradi česar bova ostala na različnih bregovih. Fine by me. Zaradi tega nimam moralnega mačka in tudi ne mislim, da bi ga morala imeti.
Bom odgovorila na vse vaše poste tukaj, kjer se mi to še zdi smiselno:
O najini komunikaciji
Jaz soočam dve različni perspektivi, v tej debati ju pač zastopava jaz in vi (vsak svojo), zato vas naslavljam osebno, ne leti pa to na vas osebno – ne obračunavam z vami in vi osebno me ne zanimate (lahko bi bil katerikoli drugi sogovornik). Vaša politična korektnost je podobna kot pri Britancih, ko govorijo o sebi v tretjem spolu s pridihom univerzalnosti (one might/would… do/see…) – jaz nimam potrebe po takem manipulativnem leporečenju, ovinkarjenju, kar pa ne pomeni, da gre v mojem primeru za ad hominem – to je pač samo vaša obramba, ko nočete/ne zmorete videti (sprejeti) drugačnega stališča in ga na ta način poskušate „razorožiti“ (zvesti na osebno raven).
Kar je bilo osebnega nivoja, ste ga vpeljali vi, npr. da vam jaz rasizma ne privoščim (v šali) oz. kasneje (v resnem tonu) mene sprašujete, zakaj rasizma ne morete imeti? In vse to potem, ko sem vam že vsaj dvakrat jasno napisala, da je vaš rasizem (kako ga razumete in učinki, ki jih tak pogled sproducira) vaša stvar, da vam ga nihče (torej tudi jaz ne) ne poskuša odvzeti (in sem samo pojasnila, na kakšen način je ta vaš rasizem lahko „odvisen“ od mene).
Tako kot vsi, ste tudi vi svoje (ne)sreče kovač – in na to je letela opazka, da lahko še tako izenačiš „objektivne“ (zunanje) parametre eksistence, ljudje bodo imeli različna življenja, notranjo eksistenco, drugačno izkustvo istih dogodkov ali razmer, ker so različni subjekti, z različno subjektivnostjo, in kar so (ali niso) sposobni videti, razumeti vpliva na njihovo eksistenco, dojemanje sveta. Vaša izbira je, da se vidite kot nemočnega, kot žrtev – menite, da nimate („prave“) svobode in svobodne volje, secirate svoje ljubezensko življenje z vidika negativne selekcije (česa niste izbrali), si posledično natikate razne -izme, katerih večna žrtev boste lahko za vekomaj (jamranje in travmiranje zaradi tega) – ker popolne družbe brez razlik nikoli ni bilo in ne bo. Aleluja! To vse je vaša izbira, ne izbira vseh, vsakega izmed ljudi. In vaša stvar.
Mizantropija
Moja opazka, da ste mizantrop je dosledna, logična izpeljava, konsekvenca, vašega pristopa. Ker, zakaj bi se ustavili pri rasizmu, nacionalizmu, snobizmu? Če niste/ne boste spali z moškim, ste – če sledimo vaši logiki – homofob, če niste spali z umetnico ali znanstvenico sovražite umetnost in prezirate znanost, če nobena ni bila kristjanka ali muslimanka ste pač kristjanofob ali islamofob itd. … ad nauseam. Zato se s svojim rasizmom/nacionalizmom (poleg libidinalnega bonusa) v resnici tolažite – buljite v drevo, ne zavedate pa se, da se nahajate v gozdu. In to je tak magičen gozd, kjer dreves (razlik) nikoli ne zmanjka in nikoli ne prideš do zadnjega. Če vi v tem ne vidite absurdnosti svoje pozicije, tudi prav.
Vam jo bom (še zadnjič) ponazorila zelo plastično:
Piran je imel dva mandata temnopoltega župana, Petra Bossmana (2010-2018). Očitno so ga izvolili rasisti, ker kolikor vem, Pirančani in Pirančanke niso množično stali v vrsti pred mestno hišo, da mu ga pofa-fajo… Edino prav je, da do konca življenja sami sebe morijo, ker 1) so ga sploh izbrali za župana (Kako so mogli? In to celo 2x!) in 2) ker jim ni bilo do tega, da mu ga še pof-afajo zraven.
Izbira partnerjev
Poglejva zadeve z vašega kota, ki je poln statistik, študij, posploševanj in stereotipov: če je vse tako zelo jasno in predvidljivo, kdo je/bo s kom in zakaj, kako to, da raznoraznim dating aplikacijam (naj upoštevajo še tako velik nabor kriterijev (telesnih lastnosti, preferenc, rasne/nacionalne/kulturne/verske/politične oz. ideološke kompatibilnosti itd.) in algoritmov) vedno znova spodleti, da bi nekomu našli njegov/njen „perfect match“, ali vsaj približen match (tako pravijo statistike o izkušnjah uporabnikov)? Vsak lahko prepozna nek svoj vzorec, „tip“ m/ž, ki ga/jo privlači, a še vedno je v igri nek faktor X, ki ga ni „na seznamu“, a je odločilen, ker se nas dotakne na nezavedni ravni in zadeva bolj čutno/čustveno dimenzijo vsakega posameznika. Nekdo je lahko za nas popoln na papirju, pa se nas v živo ne dotakne. Ljudje imamo različno ozaveščene svoje nezavedne mehanizme in smo različno intuitivni in tega – subjektivnosti, tiste „unikatnosti“ vsakega človeka – nobena statistika (ali program, aplikacija) ne more zajeti ali napovedati. Znotraj vaše subjektivnosti je torej nemogoče, da bi vas spolno prevzela neka črnka, Azijka, Arabka…. A ne tolažite se (s statistikami in stereotipi), da je pri vseh tako, ker je pri vas (in vašem krogu znancev, partnerk itd. – it takes one to know one) tako. To, da jih je statistično (kvantitativno) manj, ne pomeni, da so tudi kvalitativno irelevantni (je pa tako lažje, če ste nagnjeni k posploševanju in stereotipom, ki pa dejansko so temelj rasizma). Vprašanje tudi, koliko so te statistike zanesljive, t.j. koliko so ljudje pri odgovorih iskreni, ali upoštevajo vse uradne in neuradne zveze, odnose, vključno s sex turizmom na Tajskem, na Kubi, v afriških državah in še kje.
Pri izbiri partnerja je ključno (predpogoj za karkoli resnega), da ti ne dviguje kortizola (ker ta pač ni ravno afrodizijak, saj deluje zaviralno na vse ostale za spolnost pomembne hormone). So seveda izjeme – ljudje, ki so tudi sami konfliktne osebe (imajo tak ponotranjen vzorec), in si bodo seveda vedno znova izbirali njim „domače“ (t.j. konfliktne) osebe. O kvaliteti spolnega življenja takih ljudi naj vsak presodi sam. (če sta dva samo zelo potrebna, je seveda lažje: bistvo (in privlačnost) ONS (in tudi porničev) je natanko v tem, da nam ni treba sprejeti subjektivnosti (temeljne različnosti) drugega, ker je zreduciran na telo ali zgolj organ, eno potezo; tudi vaša avstrijska kolegica si za moža/partnerja po vsej verjetnosti ni/ne bo izbrala črnca, čeprav je kot študentka seksala (po vaših besedah) samo z njimi – to je hrbtna stran njenega rasizma, ki ga pa vi v njenem primeru niste zmožni prepoznati. Ker imate pač dvojna merila oz. preozek pogled in ste rasizem zmožni videti zgolj v ne-izbiri.)
Če ste bolj anksiozni tip človeka in vas vsaka malenkost vrže iz tira (vam povzroča stres), boste imeli težave z iskanjem partnerja/-ice tudi znotraj svoje nacionalnosti/rase, še tako majhnega bazena ljudi, kaj šele če je ženska/moški z drugega kontinenta, z drugačnimi kulturnimi vzorci, drugačnim jezikom, druge rase itd., s katerimi je več možnih točk nesporazumov, nesoglasij itd. Zato je tudi toliko samskih, ki jim je to identiteta (na katero so ponosni) in ne življenjska okoliščina: ko je bila cca. pred enim tednom tema Zakaj ste samski?, so bili prvi trije odgovori: ker hočem imeti mir. Mimogrede, tudi v vašem uvodnem postu je – kljub vsej simpatičnosti – zaznati to rdečo nit: prav pri vseh „eksotičnih“ ženskah, o katerih ste pisali, ste takoj pomislili, kako jo boste (zaradi tega ali onega) skupili. Odvisno je tudi od tega, koliko (čutiš, da) moraš slediti nekim pričakovanjem družine, ožje in širše družbene skupnosti (spet stres). (Večina muslimanov, ki živijo pri nas, se poroča znotraj svojega kroga, res pa je, da njihovi moški z veseljem položijo tudi druge ženske, samo poročili se ne bodo z njimi: v eni firmi, v kateri sem delala pred cca. 10 leti, sem imela dva taka sodelavca (takrat stara okrog 22-25 let), oba rojena v Sloveniji in vsak je imel svojo strategijo „upora proti konvencijam lastne skupnosti“: en se je poročil z muslimanko, po rojstvu otroka si je začel iskati ljubice, bojda nobena ni bila muslimanka; drugi se je upiral tako, da ni nikoli imel „resne“ punce – take, ki bi jo moral predstaviti staršem, seveda pa nobena od njegovih „punc“ ni bila „po propisima“, zato je bil uradno ves čas brez punce. Torej: Kjer je volja, tam je pot.)
Tako kot so lahko razlike vir odbojnosti, so v enaki meri lahko vir privlačnosti, cela (tudi zelo učinkovita) ideologija temelji na tem, da se „nasprotja privlačijo“. Kje kdo potegne črto, je stvar njegove/njene subjektivnosti (koliko drugačen partner/-ica (in v katerih aspektih) mu/ji še libidinalno ustreza). Ljudje, ki so bolj odporni na tak stres, si bodo morda partnerja našli tudi izven „domačega“ kroga oz. jim druga rasa, jezik, kulturni vzorci,… ne bodo predstavljali deal-breakerja, ker so sposobni sprejeti, pripravljeni spoznati drugega v njegovi drugačnosti, iskati kompromise (tudi zaradi tega, kar v njih prepoznajo kot “domačega”, kar “jim je blizu”, navkljub številnim sočasnim razlikam). Zagotovo pa ne kar vsakega ali katerekoli človeka.
Naj obrnem vaše vprašanje: s kolikimi m/ž druge rase bi morala neka oseba spati, da bi (vam) dokazala svojo nerasističnost? Ena je lahko tudi izjema – kje se torej izjeme končajo? Kakšen je torej „nujni delež“? Če zadeve nekoliko stereotipno poenostavimo in pogledamo mešane pare: več belcev je z Azijkami kot Azijcev z belkami (v ZDA so razlike so tudi med samimi Azijkami: v mešanih zakonih je največ Korejk, sledijo Japonke, bistveno manj je Kitajk). Ali to pomeni, da so Azijci in belke bolj rasistični? Bi rekla, da ne, ker so kriteriji izbire najbrž bili drugačni, v temelju ne-rasni (= bi se pokazali tudi pri izbiri znotraj svoje rase, nacionalnosti): recimo, belcu morda bolj ustreza zadržana Azijka, njej pa višji, postavnejši moški (morda tudi manj zatohlo zatiralski, patriarhalen?), medtem ko Azijcu ne bo ustrezala od njega višja (in „razvajena“) ženska, njej pa ne nižji in zadržan moški – ki ji čustev ne bo izkazoval na njej domač, poznani način, ker imajo pač drugačne kulturne vzorce glede tega. (seveda gre za projekcije, fantazije, a te še kako vplivajo na izbiro partnerja). Belci so torej libidinalno bolj kompatibilni z Azijkami kot so Azijci z belkami. (Po ameriških statistikah je ta razkorak še cca. 5X večji v prid črncu+Azijki napram črnki+Azijcu.) Da pa bi iz tega izvlekli sklep, celo dokaz, da so zaradi tega eni rasistični/nacionalistični, drugi pa ne… je naravnost absurdno.
Rasizem:
Midva do enotne definicije rasizma ne bova prišla, ker medtem ko se vaša definicija potencialno širi na vse mogoče pojave, jaz vztrajam na bolj konzervativni definiciji – iz preprostega razloga, ker ne podlegam manipulacijam in opletanju vsevprek z rasizmom (kar je tipično za radikalno levico – a kot pravi tisti rek: če greš dovolj skrajno levo, prideš ven na skrajnem desnem). Ker, zakaj bi se ustavili pri seksu? Zame rasizem niso maske domorodcev za pusta ali neki čevlji z neko dekoracijo (oboje je bilo problematizirano v medijih (tudi naših) kot rasistično). Če grem v slaščičarno/trgovino in ne kupim indijančka, sem ziher rasistka, tako kot tudi slaščičar/trgovec – iz sicer nasprotnega razloga – ker je na polico sploh dal sladico s takim imenom; če/ko si v kavo dam beli sladkor sem ziher rasistka, ker brown sugar je tudi ljubkovalnica med črnci itd. V vašem pristopu torej vidim banalizacijo rasizma, katerega edini učinek je, da bomo prej ali slej rasisti vsi (iz takega ali drugačnega razloga) in torej posledično kao rasizma več ne bo. V tem vidim natanko preusmerjanje pozornosti z rasizma kot družbenega problema in realnosti, zvajanje dejanskih ekonomskih, družbenih in etičnih problemov, ki so rezultat rasističnih (zakonskih in mimozakonskih) odločitev, ukrepov itd. na trivialnosti. Kar iz tega sledi, ni „ozaveščena“ družba, temveč družba nadzora: očitno se ne zavedate (ali pa se), da s tem, ko lepite etiketo rasizma na praktično karkoli, de facto prispevate h krčenju prostora svobode, svobodnega govora – vedno več stvari je tako zaznamovanih kot nesprejemljivih, politično nekorektnih, prepovedanih. (je pa smešno, da se kao vi temu upirate, čeprav to isto sami producirate)
In ja, z mojega zornega kota drži, da 1) pretiravate z rasizmom (kje vse ga vidite) in 2) da bo vaša pretirana pozicija v neki (morda ne tako oddaljeni) prihodnosti po vsej verjetnosti postala „norma-lna“ (pravilo). Ni pa to nekaj, česar bi se kot družba morali veseliti. In zato vedno bodo ljudje, ki se bodo upirali takemu nasilnemu etiketiranju. Ker to pač vedno vodi v totalitarizem, vseeno ali z levim ali z desnim predznakom.
In zato je – čeprav se lahko oba opredeljujeva kot levičarja – najin pogled v temelju nekompatibilen, zaradi česar bova ostala na različnih bregovih. Fine by me.
Dejva probat. Če mi ne bo ratalo napisat naslednjega posta sem v Banovcih.
[/quote]
Nekaj je hudo narobe. Včeraj po 3 ali 4 objavah.. “blokada”.
Klikneš “Oddaj” in najprej izgleda, da je šlo skozi.. a te vrže na prvo stran teme. Seveda tvojega zapisa ni.
MON serverji imajo korono?
RASIZEM
V bistvu se motite. Midva sva ŽE NA ISTEM glede rasizma. Razlikuje se zgolj način uprizoritve.
Osnovni zapis je SARKAZEM, cinizem.. namenoma pretiravano v radikalno levo (in s tem prihod na desno).
Vsako stvar lahko izredno hitro radikaliziraš.. eden kričečih načinov razkrinkanja tega početja je prav absurd.. pretiravanje.
Ker kaj bi posteljno gledano bil pravi radikalen levičar?
Celo mavrico ljudi mora imeti v postelji. Hkrati.. da se ne bi kdo počutil zanemarjeno!
Če se sprehodim v sodobno javno dilemo transpolnikov: Kako z radikalno levičarskim pogledom “izbrisati” žensko?
Preprosto, dovolimo transgender “ženskam” nastop na Olimpijskih igrah pod ženskim spolom. Prednost mišične mase prvotnega moškega telesa, sicer umetno preoblikovanega v “žensko”, bo botrovalo k temu, da se ženske dobesedno izbriše iz javnega prostora športa.. kar pa je v osnovi namen desnice (ki bi to samo prepovedala).
In ja.. Indijanček je že na tovrsten način radikaliziran. Pa premnoge druge besede tudi. Levica in desnica enako zatirata!
Pod nobeno ne moreš biti zadovoljen prazaprav. Eni bi prepovedali abortus, drugi ti težijo, ker ješ samo bele bonbončke iz vrečke.
MIZANTROPIJA
Kot v osnovni temi, sem stvar popeljal v naslednjo logično stopnjo: pretiravanje. Nakazal sem, da se skirva v vsem skupaj odličen štos:
Pravi mizantrop je mrtev mizantrop (saj sovraži vse ljudi, vključujoč sebe!).. podobno, kot je pravi altruist mrtev altruist (tako zelo rad ima vsa druga živa bitja, da jim noče več krasti zraka in se fenta).
Pred leti so v nočnem programu sedeli skupaj Bogomir Lešnih, Sašo Hirbar in Žarko Petan. Govora je bilo o humorju. Petan je dal dober primer različnih oblik humorja:
1. smejimo se drugim (tega smo praktičnovsi zmožni)
2. smejimo se sebi (število udeležencev krepko upade, ker tega ne zmore več večina!)
3. absurd (tu se pa vrste popolnoma razredčijo.. ker se je potrebno znati smejati sebi, kot svojim idealom.. ter pretirani nelogičnosti družbenih ureditev)
O KOMUNIKACIJI
Ne kupim.
Ob vsej kvaliteti besed, misli in razgledanosti.. vam ne uspe stvari zapisati v obliki argumenta, temveč v direktnem naslavljanju sogovornika?
To je in ostaja Ad Hominem.
Dialektika draga sogovornica, dialektika.
[/quote]
Ni treba, da karkoli kupite, ker vam ničesar ne prodajam, sem samo izpostavila svoj pogled. Vidite to, kar želite videti – ne vidite argumentov, argumentacije, vidite (le) napad nase.
Imava pač različen način komuniciranja in (prava) dialektika je zmožna prenesti oba. Če se ukvarjate s tem, kako nekdo komunicira, pomeni, da se nočete ukvarjati s tem, kaj nekdo komunicira: kao argumentov ni – ti so samo, če so skomunicirani na za vas pravilen način.
Smešno, da ta očitek prihaja od človeka, ki drugim vedno znova „razsvetljensko“ piše, da ne moreš spreminjati drugega, da to tudi „ni prav“ in da lahko spremeniš samo sebe. Jaz tega od vas ne pričakujem, vi pa meni to stalno mečete pod nos.
ALGORITEM IZBIRE PARTNERJEV
Ta del je iz različnih perspektiv dokaj dobro raziskan in znan. O tem sem že mnogokrat (predvsem v temah o monogamiji).
Fora je zgolj v tem, da tega poznavanja ni moč spraviti v algoritem iz sila preprostega razloga: NI VSTOPNIH PODATKOV.
Algoritem ne ve, katerih stvari življenja ne obvladujemo.. katere vse slepe pege ima naša družina (recimo neobvladovanje jeze).. kot algoritem nima podatkov o našem imunskem sistemu – ki si zaradi vojne med spolnim in nespolnim razmnoževanjem na našem planetu pač išče posameznika z dovolj različnim imunskim sistemom (ker imajo potomci potem višjo možnost preživeti – ravnokar nam pandemija kaže pozabljeno bistvo vseh minulih tisočletij).
Algoritem zna določiti POVPREČJE.. saj večina današnjega A.I. / “Umetne inteligence” ni nič drugega kot glorificirana statistika.. zato tudi potrebujejo VSE naše META podatka, ki jih večina tala zastonj.
Algoritem zna tudi določiti simetrijo obraz – in s tem tudi del fizične privlačnosti.
Algoritem zna določiti razmerje bokov in pasu (0,7), zlati rez itd.
A trenutno zna stvari “določati” le za belce. Že črnskih obrazov ne zna prepoznavati… ker so vstopni podatki “rasistični” – večinoma belski, s strani belskih managerjev in programerjev.
Kitajski algoritmi znajo prepoznati Ujgure (preganjano muslimansko manjšino, kjer naj bi bilo za Slovenijo ali več ljudi v koncentrancijskih zaporih!)
Tudi, če bi algoritmi imeli dostop do potrebnih vstopnih podatkov (naših manjkov in hotenj), bo njegova “izbira” POVPREČNA.
Ćlovek pa je zadovoljen s povprečjem le začasno, ker loterijsko upa, da je za vogalom že boljši partner (kar se dejansko dogaja v zahodnem svetu v tem trenutku!).
Algoritem bi moral imeti tudi dostop do našega notranjega rasizma (navzven se vsi pretvarjamo pod diktaturo levic, da itak nikjer nismo – celo tako zelo, da če nekdo kaj takšnega zapiše, se ga takoj napade iz vseh topov in odreče pravico do rasizma!) kot seveda nacionalizma ter snobizma.
S tem se eliminira ogromen bazen potencialnih partnerjev.
Algoritem pa ima s tem potencialno isti manjko kot koncept “duš dvojčic”: Kaj, če je idealen partner 20 letnika, 80 letnica na drugem koncu planeta?”
Algoritem bi z vsemi, ampak res vsemi vstopnimi podatki (od katerih ima danes ene 0,1 promila!) odpravil naključnost.
Tista naključnost, ki jo romantični mediji dojemajo kot karmo ali usodo.
Naključnost ima svoje zakonitosti… in ni vedno “naključna”.
Test enojajčnih dvojčkov je to lepo prikazal. Enega so postavili na običajen kraj, drugega na malce bolj vznemirljiv, “nevaren” (viseči most ipd.).
Tisti, ki je bil na slednji lokaciji, je prejel več kontaktnih informacij.. ker se očitno delček Stockholmskega sindroma pritihotapi v človeško zaljubljanje.
Nekaj adrenalinskega torej sleherniku poveča željo po življenju, nadaljevanju življenja – partnerju.
Algoritem bi torej moral znati ustvariti tudi idealne okoliščine, za oba posameznika, pod katerimi bi se “srečali”.
Algoritmi zmenkarijskih strani so tako trenutno popolnoma neuporabni.. in v nesposobnosti ekvivalentni s človeškimi agenti iskanja partnerjev (o tem sem pred kratkim v drugi temi, drugega foruma MON-a).
Algoritme dating-site-ov.. nam prodajajo zato, ker so poceni (reklamirati jih kot oh in sploh pa še cenejše!). Tako kot nam prodajajo poceni kitajski crap.
Tudi pripisovanje zaslug arabski pomladi Twitterju.. in podobnih dogodkov po svetu. je navadno reklamiranje in hudo pretiravanje.
Pretiravanje, ki koristi ameriškim informacijskim gigantom do še večjega zaslužka “iz nič”.
Če nisi na Instagramu, Tik Toku, Tinderju, Twitterju.. itd. te sploh ni!
(Pravijo in se motijo.)
Pred desetletji so pravili, da če ne znaš uporabljati dlančnikov, si funkcionalno nepismen. Dlančnikov in njihovega načina interakcije, ni več.
Algoritmi ne delujejo, ker nimajo vseh podatkov. Vseh podatkov pa še dolgo ne bodo dobili. So pa že ti podatki žal takšni, da z njimi še kako lahko uravnavajo naša življenja.. nas silijo tako kot levica in desnica v nekakšne “izbire”.
Ni treba, da karkoli kupite, ker vam ničesar ne prodajam, sem samo izpostavila svoj pogled. Vidite to, kar želite videti – ne vidite argumentov, argumentacije, vidite (le) napad nase.
Imava pač različen način komuniciranja in (prava) dialektika je zmožna prenesti oba. Če se ukvarjate s tem, kako nekdo komunicira, pomeni, da se nočete ukvarjati s tem, kaj nekdo komunicira: kao argumentov ni – ti so samo, če so skomunicirani na za vas pravilen način.
Smešno, da ta očitek prihaja od človeka, ki drugim vedno znova „razsvetljensko“ piše, da ne moreš spreminjati drugega, da to tudi „ni prav“ in da lahko spremeniš samo sebe. Jaz tega od vas ne pričakujem, vi pa meni to stalno mečete pod nos.
[/quote]
Zakaj potem, če je dokaj razvidno, da “ne deluje”, tega ne spremenite?
Argumente znate in zmorete zapisati neosebno.
A vedno znova izberete drugo pot. In točno tako deluje rasizem.
VPRAŠANJE KOLIKO BARVITOSTI, da nisi rasist?
Sem nehote odgovoril že višje, preden sem videl, da vprašanje obstaja.
Pravi levičar ima celotno mavrico v postelji.. in to cel čas, da ne bi bil kdo “zanemarjen”.
Kjer pa je mavrica ne samo pan-rasna, pan-nacionalna, temveč tudi pan-seksualna.
Pravi levičar živi v fukkibutcu.
Zakaj potem, če je dokaj razvidno, da “ne deluje”, tega ne spremenite?
Argumente znate in zmorete zapisati neosebno.
A vedno znova izberete drugo pot. In točno tako deluje rasizem.
[/quote]
Pravo vprašanje je, zakaj me vi želite spremeniti – narediti drugačno, “manj-vredno” (da bom “delovala” za vas)?
In točno tako deluje rasizem.
Pravo vprašanje je, zakaj me vi želite spremeniti – narediti drugačno, “manj-vredno” (da bom “delovala” za vas)?
In točno tako deluje rasizem.
[/quote]
Vaš tovrsten občutek, je vam sebi lasten. Nikjer se ne pretvarjam, da sem pol-bog in bi znal odvzeti, spremeniti občutek.
Kar lahko naredim je le to, da ponovim, da z moje strani ni želje po “spremembi” sogovornika.
Nenazadnje je stvar naristična in sem jaz tisti, ki sem rasist, nacionalist ter še snob.. absolutist.. in me VI prepričujete, da to nisem.
Očitno sem še pol slep (nisem še iz Platonove jame).
Ampak a ni prav ta slepota, torej nesposobnost videti večdimenzionalnost vašega razmišljanja osnova omejenosti?
Omejenost je pa tudi rasistična.
Se pravi, nisem rasist, niti nacionalist, niti snob.. ker se vse skupaj spravi v eno samo besedo: OMEJEN.
Tega se pa ne da zanikati.. razen morda, da mi rasist lepše zveni.. nekako imenitno.. ker si potem lahko tudi snob 🙂
Aja.. o avstrijski slovenki.. je pa poročila barvnega moža.
Ampak znotraj družine to ni bilo nič novega.. saj je Heimatdinskovski oče prav tako poročil Slovenko (nacionalist,ki se speča z manjvredno narodnostjo).
Hči je samo ponovila vajo in dobesedno jebala še drugo raso, ne samo narodnost.
Ali je to bilo upor očetu (naše ugibanje) ali prikrit rasizem (vaše ugibanje?).. pa seveda ne vem. Premalo vstopnih podatkov.
LEVO ali DESNO?
Desničar pravi, da so samo supermodeli lepi.
Levičar pravi, da so vsa telesa lepa.
Ne enemu, ne drugemu ne moreš verjeti. Pri levičarju je tako, da če se ti malo privzdigne nos pri določenem telesu, si že snob, nacionalist in rasist.
Obratno pri desničarju, ker pogledaš za telesom, ki ne ustreza njegovi super-definiciji, takoj postaneš levičar.
Pa si z veseljem malce lev, ker je že seks z običajno manekenko naporen in se konča z modricami. Vsi bistveni deli telesa so obutani ob vsesplošni koščenosti. Zato ne čudi, da se povprečen zahodni moški bolj navdušuje nad Playboyovo zajčico.. mavretanski ali koubanski pa za bolj baročne modele, ki bi jim mi rekli: špeh bombe (kar je nenazadnje že Merilyn Monroe iz perspektive desničarja).
Kako torej veš, da nisi levičar?
Ker vendarle imaš “selekcijo”.. in si torej točno to, kar sem zapisal: malenkost rasista in še malce nacionalista.. ter definitivno snoba (drugače same “pohvalne” lastnosti desničarja).
Kako potem vedeti, da nisi desničar?
Pregledaš, če imaš kaj zbutane boke.. in če niso, očitno nisi 🙂
Zgolj zato, ker imaš bolj razvito desno roko (Mgtowčki in ostali), to ne pomeni, da si desničar. To samo pomeni, da si osamljen.
In ja.. ta zapis je šovinistično zastavljen in so levičarji že zelo užaljani, levičarke totalno. Desničarji se samo sprašujejo: Kje je kaj narobe?
(Dokler ne dojamejo analogije “razvite desne roke”)
Tako, da ženske kar lepo same razvite svojo lastno hipotezo o levi in desni.. kar bo za vas še ultra težje, saj se zaštekate že ob pogledu na zobovje moškega, urejenosti nohtov in predvsem obuval (ter neprimernih nogavic ali odsotnost le teh).
Nekaj je hudo narobe. Včeraj po 3 ali 4 objavah.. “blokada”.
Klikneš “Oddaj” in najprej izgleda, da je šlo skozi.. a te vrže na prvo stran teme. Seveda tvojega zapisa ni.
MON serverji imajo korono?
[/quote]
Včeraj je šel en skozi, odobren po 5 urah. Danes je tale drugi, ki je še skozi, od kakšnih 15 poskusov. Moje mnenje, če nočejo da pišem, naj jasno povedo, pa grem drugam čas zabijat. Tole hinavščino naj si pa nekam vtaknejo.
Volk je uspel dokazati, da je vse to kar hard core levakarji sicer ocitajo vsem, ki niso dovolj levi. Nic presenetljivega za vse, ki so naletali na dvolj njegovih forumskih romanov. Sam je hard core levakar. Le da to zavija kvazi akademsko meglo. Kar opazi vsak, ki se je ze poblize srecal s tem svetom.
Včeraj je šel en skozi, odobren po 5 urah. Danes je tale drugi, ki je še skozi, od kakšnih 15 poskusov. Moje mnenje, če nočejo da pišem, naj jasno povedo, pa grem drugam čas zabijat. Tole hinavščino naj si pa nekam vtaknejo.
[/quote]
Mislim, da ni osebno naravnano. Očitno imajo MON serverji korono.. nagajajo tako prijavljenim, kot neprijavljenim.
Nobenega vzorca namreč ni. Na citiranje od odgovarjanju, lepljenje slik ter html povezav so bili že prej malo alergični (si moral posebej tekst objaviti.. nato slike.. in potencialne povezave).
Nekaj časa deluje normalno, nato naenkrat ne moreš več objavljati, samo gledaš lahko. Ni vezano ne na vsebino, ne na temo, ne računalnik, ne brskljalnik, ne lokacijo, niti število objav.
Napaka je v samem forumskem drobovju, ogrodju, ki drži pokonci forum… česar se pa ne potrudijo blagovoliti obvestiti nas uporabnike.. recimo: “Zaradi vzdrževalnih, varnostnih in ostalih del bo delovanje Med-over-net v prihodnjih dneh motena.”
To je preveč interakcije z ljudmi za ITjevce 🙂