….. ?????

Zgradil sem si tako lepe gradove v oblakih,
da uzivam celo v njihovih rusevinah na zemlji…
/avtor neznan/

Da si gradimo take gradove oblakih, da uživamo
celo v njihovih ruševinah ???

Kdo bi vedel, le kdo, če ne sleherni posameznik
posebej. Da, gradimo si gradove v oblakih, a le
dokler nam to dopušča domišljija. In domišljija
izgubi krila, nastopi tiha apatija, ki ji sledi še mala
depresija … gradov ni več, oblaki se zgrinjajo skupaj,
ostajajo pa ruševine, nad katerimi smo lahko zgolj
žalostni, kako le bi potem v njih uživali ???

Ruševine niso od gradov v oblakih, ruševine so od
naših sanj, naše domišljije, naše pozitivne energije,
naših tihih želja in hotenj …. realnost jih podre in
res ostajajo ruševine … nad katerimi lahko jokamo
ali pa na njih zgradimo nekaj trdnejšega, stabilnejšega …

Jebeš realnost Mariči…..za gradove ŽIVIMO !!!!

Pod njimi pa umiramo moj Saš!
:-((((

uhjanede

jest mojih sanj ne dam,
je pa res da me neč več ne
mikajo gradovi v oblakih,

rajš vidim kej trdneha na tleh

podprto!!

hudirja jest pa ne sanjam gradov niti oblakov ne…moje sanje so veliko bolj težke in nič lepe.