Nihče ne prekine brez razloga. Zakaj hodiš v društvo če ti ni do tega?

😂😂 ja. Moškega in ženskega spola, zaradi česar težko zaupam in verjamem.

Za soft

Kako ne moreš nič? Če si pa maloprej rekla, da takemu prideš na vrata…. in kaj potem..? Jo stisneš za vrat, da pove?

Ona očitno ne more nič, tako je napisala v svojem komentarju. Jaz vem, da jaz bi. In obe imava prav. Če rečeš, da ne moreš, imaš prav, res ne moreš. Če verjameš, da lahko, potem lahko. Življenje je tako preprosto. Vse je stvar mentalitete.

Zdaj pa odgovori na vprašanje, ki sem ti ga prej zastavila. Zakaj se zatikaš ob moje komentarje?

Sem imel prijatelje, oziroma sem mislil, da so.

Z njimi nisem prekinil stikov, ampak sem omejil druženje. Sedaj smo si znanci.

Še vedno se pridružimo, ni pa več tistega zaupanja vanje.

Vedno sta krivi obe strani.Ampak na koncu je lahko samo kakšna malenkost, tista pika na i,  ki vse spremeni.

Ne da se s tabo komunicirat, ker očitno nisi bila v taki situaciji in več kot očitno ne razumeš napisanega oz. situacije avtorice. Ja, zabava me zatikati se vate, to je moj odgovor.

Nisem bila v taki situaciji, saj sem napisala. Tako kot sem tudi napisala kaj bi jaz ta trenutek naredila, da sem v taki situaciji. Ni treba mene prepričevati, jaz sem samo komentirala kaj bi jaz naredila. Vsak ve zase in vsak ima zase prav. Zakaj misliš, da moramo vsi razmišljati enako? Ravno to je point foruma, da vsak pove svoje mnenje in se učimo eden od drugega. Morda spregledamo, da ne ravnamo prav. Morda dojamemo kako se drugi počutijo, kako razmišljajo in tako lahko bolje razumemo ljudi okoli nas in njihova dejanja, ravnanja.

No, zabavaj se sama zdaj. To je bil moj zadnji komentar tebi. Get a life.

ponavadi je tako.  verjetno je  al zanjo pzitivno ali negativno. pozitivno je, da je zrasla, ti pa nisi. je ugotovila, da jo ti zaviraš na njeni poti in prihodnosti.  negativno pa je, da je pač neki, kar ne želi da veš.

Da, se mi je zgodilo podobno z eno sodelavko. 15 let sva bili službeni best frendici, se hecali, zaupali, tudi privat se pogosto dobili. Potem sem šla jaz v penzion in me je odrezala. Je rekla, da nima več nobenga časa. Ni mi bilo jasno, dokler mi ni hčera povedala, da midve nisva bili prijateljici, ampak dobri sodelavki. Oziroma, da me je ona imela zgolj za prijazno sodelavko in nič več. Da je to normalno, naravno, da bi ona naredila enako s katero od njenih starejših sodelavk s katerimi se sicer tudi lepo razume. Dokler si v službi najdeš več skupnih tematik, bolj vljudnostno kot ne. Ko se enemu spremeni status, sploh, če imata različen življenjski slog, pa ta vez preneha. Mi je vse pojasnila in se sploh ne obremenjujem več s tem.

Kar se pa sicer prijateljev tiče, pa si v takšnih primerih ni glave za razbijat. Če res niste naredi človeku nič takega, očitno niste bili najboljši prijatelji in se preprosto spijaznite s tem.

Seveda se lahko zgodi. Mene je “prijateljica” večkrat vprašala, kaj je bilo narobe. Večkrat. Če sama ne ve, ji tudi jaz ne morem narisat. Spremeniti se pa itak ne more, ker je pač bič.

Takole je :

Nekateri se razvijamo mentalno , čustveno in intelektualno skozi življenje.  Imamo ambicije nove cilje h katerim stremimo in  katere uresničujemo.

Prispodoba   : Predstavljajte si to kot nekakšen vlak  kateri se skozi čase modernizira .   V mladosti si velika  oglata lokomotiva v kateri je ogromno prostora  in ogromno personala , skozi modernizacijo ta vlak dobiva vagone v katere ljudje vstopajo in izstopajo  ,  in  v lokomotivi je s časoma prostor zgolj za izbrane   VIP,  in tudi oni ne ohranjajo statusa brezpogojno.  Starejši kot si bolj moderna je lokomotiva , in na koncu postane ta lokomotiva  svoj vagon z vozniško kabino in v njej je prostora res zgolj za  voznika, navigatorja in nekaj nujnega personala…

Kolo življenja  na svet prideš med neznance- svet zapustiš med neznanci.

Sem doživela 1x nekaj takega, le, da ni šlo ravno za dobro prijateljico ampak zgolj za občasna druženja. Tudi na telefon se nenadoma ni več oglašala tako je niti nisem mogla vprašati kaj je narobe. Ker je pa šlo za zdravljeno alkoholičarko, ki je vedela kako sem strogo proti alkoholikom predvidevam, da se je ponovno vdala alkoholu in se potem pričela skrivati pred menoj. Sem jo nekega dne videla nekje opito ampak me ona ni opazila, zato to predvidevam.

Kaj ima veze, kako poimenuješ, znanec ali prijatelj? V vsakem primeru te to prizadane, a ne?

Seveda se lahko zgodi. Mene je “prijateljica” večkrat vprašala, kaj je bilo narobe. Večkrat. Če sama ne ve, ji tudi jaz ne morem narisat. Spremeniti se pa itak ne more, ker je pač bič.

A si prebrala za sabo, kaj si napisala? A misliš, da ima tvoja prijateljica, ki si jo brez pojasnila skenslala, mogoče sposobnost telepatije, branja tvojih misli? Otročja si. Pojasni, kaj te je pičilo, da se ti opraviči, če je treba, da se pogovorita.

Sem v obratnem položaju in pravzaprav ne vem, kako postopati…

Pred časom smo se preselili in zgornja soseda se je izkazala kot prijetna oseba, radi sva poklepetali, prišla je na kavico itd. Ogromno je govorila o sebi, meni je bila to prijetna sprememba, saj večina ljudi, s katerimi pridem v stik, ravna ravno obratno – zaslišujejo te o vsem – kdo si, kaj si, koliko imaš pod palcem.

Čez čas se je izkazalo, da se soseda o vsem, kar pripoveduje, največkrat laže. O svoji izobrazbi, o znancih, ki sploh ne obstajajo, o službah, ki jih nikoli ni opravljala. Sumiti sem začela že, ko se je zapletla v svoje zgodbice, potem so tudi ostali sosedje povedali, kaj je na stvari… Šest mesecev je nisem videla, ker so jo odpeljali na zdravljenje zaradi alkoholizma, meni pa je vedno zatrjevala, da je popolni abstinent…

Začela sem se ji izmikati in ne vem, kaj naj storim. Mislim, da ima velike psihične težave. Vedno znova me mori, zakaj se ne druživa več, kaj mi je storila, da sem njena najboljša prijateljica in podobno. Obe imava sicer družini in sva v zrelih letih, nisva neumni najstnici… Včasih me ima, da bi se kar odselila, res! Od njenih fikcij me že glava boli, resni pogovor pa odpade. Reva živi v nekakšni iluziji, meni pa ni do tega, da igram terapevta. Kliče me večkrat na dan, a se izgovarjam ali ne dvignem telefona. Potem pa na vratih zvoni…

Včasih je enostavno treba ljudem zapreti vrata, ker se iz njihovih besed in dejanj vidi, da so egoisti in nimajo empatije. Takim ni smiselno karkoli pojasnjevati, ker se ne bodo spremenili.

začela ignoriarti oziroma se pač nehala družiti z določenimi ljudmi. Ampak nikoli brez razloga.

Če jih srečam, jih pozdravim to pa je vse. Ne vabim jih več k nam domov, niti na rojstne dneve več, nič. Prekinila stike. Sem pa slišala govorice od drugih, da so te osebe rekle, da sem jih odpikala brez razloga.

Ni res, samo spoznala sem določene stvari in se odločila, da pač takšnih ljudi ne rabim v svojem življenju. Življenje je prekratko, da bi se svoj dragoceni čas izgubljala z idioti. Raje sem s kvalitetnimi prijatelji.

Osebe, ki sem jih odpikala pa so ljudje, ki so bili opravljivi, škodoželjni, hinavski, lažnivi in v v njihovi družbi sem čutila od njih slabo energijo. Tudi ni mi bilo prijetno, da ko so opravljali in pljuvali čez določene ljudi, ko pa so ti ljudje bili zraven, so jim pa nenormalno lezli v rit in se jim prilizovali. WTF. Torej to počnejo tudi zame…. ker to počnjejo z vsakim. Na živce mi je šlo to, da smo se družili in ko je nekdo odšel, se ga je na polno začelo opravljati in kritizirati. Potem sem pač nehala hodit v njihovo družbo. Tudi o meni so se začele širiti govorice in laži…. neke zadeve za katere še sama ne vem, da so se mi zgodile. O meni vejo več, kot jaz sama o sebi vem.

Torej mislim, da nikoli ni brez razloga. Če je človek pameten se odmakne od ljudi in družbe v kateri se ne počuti ok.

Pomislila sem, da je moja prijateljica odprla to temo. Malo me včasih grize vest, a nič tako hudega, da bi jo poklicala. Enostavno mi je začela presedati. Sva v zrelih letih, jaz imam polno hobijev, en kup stvari sem začela na novo, hodim na tečaje, izobraževanja, sama se doma učim vse sorte itd. Pa preizkušam nove jedi, na stara leta sem začela peči torte. Če sem ji predlagala kak izlet, je rekla ne, da je raje doma (dela in živi na razdalji 500 metrov in če jo povabim na kavo 1 km proč, je že drama). Ona je pa obtičala v času, vse je brez veze, ona tega že ne bo počela, pa onega tudi ne, NAPORNO! Ne morem se več prilagajat njenemu majhnemu svetu. Na srečo ima moža, ki od nje ne pričakuje drugega kot gospodinjo in seks, moj mož je rekel, da se njemu zmeša ob takšni ženski. Dokler so bili otroci majhni in smo se družili po tej liniji, je še šlo, potem je pa meni samo še kapljala na možgane. In kaj naj ji rečem?

Seveda, ampak temu se več ne reče prijatelj/ica. To je preteklost.

Taki samo pokažejo svoj obrazek/fasado za katero so se dolga leta skrivali. Jih ne potrebujejo v svojem življenju. Mojega je že doletela karma. Je mislil, da je ON bog, no bog mu je pokazal zobe. Vse se vrne.

Nič čez čas skužijo, da ti presedajo. Mene je 3x klicala nisem odgovoril, četrtič je sama napisala, ko boš utegnil se javi.

jaz sem osebio, za katero sem misklila, da je moja prijateljica, zgostala.

Kar nekaj časa sva prijateljevali, poslušala sem njene težave ob ločitvi. Potem je bilo nekaj signalov, pri katerih se mi je že malo dvignil alarm. Potem je imela RD in je povabila širok krog, mene ne. Njeno za lase privlečeno  pojasnilo je bilo “da se jaz v tej družbi ne bi  počutila”. .. Očitno ji nisem bila prijateljica.   Dala sem jo na ignore forever

Ja bog ne daj, da si povedala resnico o njih, ker to to pa ljudi najbolj boli-resnica. Raje te izločijo kot slišijo resnico.

ma ja imaš vse možno na tem svetu, to bolj za znance sicer velja, ko več ne dobijo kar so želeli so zamerljivi, užaljeni, se obračajo k drugim, ki jih bodo lahko izčrpavali z željo po prejemanju nečesa: pozornosti, druženju, ugodnostim, uslugam. Egoisti pač, takers not givers. Ne rabiš tega itak. Jaz imam dobre prijatelje desetletja, pride tako v življenju, se ne vidimo/slišimo tudi po pol leta, leto pa veš, da so tam in ti za njih, če je kriza je pomoč brezpogojna in hipna sicer pa ni druženja, ker je drug tempo, obveznosti, utrujenost, tudi to vse mine in ti ljudje so stalnica. Tisti, ki jim moraš nenehno z neumnostmi dokazovati pripadnost niso prijatelji, so iskalci pozornosti, mašil, animacije, je fake, površno, nezanesljivo. To niso prijateljstva. To so znanci, ki lahko en čas se z njimi družimo kaj več ampak so zelo daleč od prijateljev zato velja modro vlagati energijo v takšne “odnose”.

BRAVO. Takšni samo kri in tvojo energijo pijejo. Jaz imam takšne izkušnje, da so me finančno izkoriščali dolga leta.

Jaz pa takšne, da me je tri leta ignoriral, niti pozdravil, popolnoma nič, po treh letih pa tako padel na dno, da je poiskal pomoč pri eni. Kaj mislite, da jo je dobil? np, pa se kopa v denarju, nisem mu pomagala.