Ali vam je res vseeno, kaj si ljudje mislijo o vas in vaši družini?
Da se bolj natančno izrazim: ni mi vseeno, kako so npr. oblečeni otroci, ni mi vseeno, kaj si sosedje npr. mislijo, če smo glasni v stanovanju,…Čeprav ne delam ničesar slabega drugemu s tem ne morem opravičevat na primer obtolčenega avta, sinove pank frizure, hčerinega stila oblačenja… Zaradi takih stvari mi ni vseeno, kako nas gledajo, ok?
Tako nekako tudi tu. Delno pomembno je mnenje tistih ljudi, ki jih cenim, mnenja drugih pa niti ne. Včasih sicer rad slišim mnenja, da vidim če je kaj zanimivega ali kaj takega, kar bi bilo tudi po mojem mnenju za spremeniti – kaj več me pa ne zanima.
Boljšo polovico mnenja drugih zanimajo še manj.
Frizure otrok… so itak grozne. Drugi si najbrž ne morejo misliti kaj hujšega, kar si jaz… ker so totalno nepraktične. Tako vidim jaz – otroci pa čisto drugače. A v resnici je to samo njihova stvar. Če kdo mene sodi po otroških frizurah… se pač moti. Čisto njegov lasten problem.
Enako velja za obleke otrok – v veliki meri.
Hrupa v stanovanju pa ne dopuščam kaj veliko, ker obzirnost (do drugih / sosedov) je pa vrednota, ki jo želiva oba privzgojiti.
Itd.
Poanta – kot skupino ali družino se nas lahko upravičeno sodi po vrednotah. Predvsem tistih, ki jih uveljavljamo doma.
Ostalo so pa nepomembne traparije.
Jaz sem že od nekdaj črna ovca v družini…
Imam službo na vasi, kjer 95% ljudi živi kot ti – kaj bodo pa drugi rekli… to delam zato, ker vsi delajo tako, ker je to najmanj moteče….
Prav smilite se mi.
Veš da je samo začetek bil težaven… Ko so ugotovili, da delam tako kot jaz hočem, tako kot meni paše, ker sama plačujem svoje napake in položnice… so me v večini sprejeli medse. Saj tudi jaz ne obsojam tistih, ki hodijo v cerkev zato, ker se na vasi tako dela že od praveka…v gostilni pa niso č od človeka…
Mislim, da moraš najprej sama pri sebi razčistiti, do kje seže tvoja odgovornost, kaj se te pa v resnici ne tiče. Poleg tega pa premisli še, zakaj točno te neke stvari motijo.
Recimo obtolčen avto. Zakaj se ti to zdi moteče? Recimo meni je to moteče, ker ne izgleda urejeno in to mene osebno zmoti. Torej, ko jaz to vidim, me zmoti. Kaj si kdo drug misli, mi je pa popolnoma vseeno. Če ne bi imela na strani denarja za tako kozmetično popravilo, pa tudi mene ne bi motilo, ker bi vedela, zakaj še nisem dala popravit. Ne iz malomarnosti, ampak, ker imam druge prioritete in zato denarja za popravilo ni. Če koga moti, da sem takrat imela druge, bolj pomembne izdatke, je pa to njegov problem. Ne bi pa recimo s takim avtom šla na poslovni sestanek z neko stranko ali na razgovor za delo, ampak v takih primerih gre za drugačno situacijo.
Kar se tiče frizur in oblačenja najstnikov, je vsakemu odraslemu človeku jasno, da imajo oni svoje ideje in svojo modo. Do neke mere lahko na njihovo izbiro vplivaš (da recimo tvoja hči ne hodi na pol gola po svetu), ampak jim moraš podati ustrezne argumente (recimo dekletu razložiš, da obstajajo tudi razni iztirjenci na svetu; sinu razložiš, da se mora človek urediti situaciji primerno in da se za določene priložnosti lahko uredi bolj “po svoje” kot za druge itd.), ampak drugače je pa zdravo, da se lahko o teh stvareh sami odločajo.
Bolje, da imajo fazo uporništva in izkazovanja svojega individualizma ali pa čredne pripradnosti v obliki pank frizure, kot da jo imajo v kakšni drugi, bolj škodljivi obliki z dolgoročnimi posledicami.
Lahko se pa z njimi tudi več pogovarjaš o tem, zakaj si želijo točno tako frizuro in kaj jim je všeč na točno takem stilu oblačenja. Da bosta začela malo s svojo glavo razmišljati in se res po svojem okusu odločati, kaj njima odgovarja ter ne samo slepo slediti vsemu, kar je med mladimi trenutno “in”. In hkrati, da boš tudi ti znala ločiti njune trenutne muhe od njunih osnovnih (dolgoročnih) osebnih preferenc.
Lahko se tudi dogovorite, da so v teh in teh situacijah njune izbire OK, v x in y situacijah, bosta pa bolj upoštevala tvoje želje. In bo volk sit, koza cela ter mir pri hiši.
V resnici najstniki največji pozitiven ali negativen vtis naredijo s svojim obnašanjem. Če niso oblečeni in urejeni zares katastrofalno neprimerno sitauciji, temu večina ljudi ne bo posvečala večje pozornosti. Predvsem, ker je vsem jasno, da gre za najstnike, ki imajo vedno malo svoje fore.
Aja to? Če so sosedje preglasni in jih skozi zaprta okna in stene slišim ob 1h ponoči in tko vsak teden ob vikendih, si mislim, da so eni pijani nevzgojeni troti, ki jih je treba prijavt za motenje nočnega počitka.
Mogoče bi me tudi zato motilo, če bi potencialno pri nas ponoči pripravljali zabave in bi s tem motili sosede.
Ampak to je bolj v smislu motenja posesti drugega.
Kaj si pa ljudje mislijo, če grem s strganim rokavom v trgovino, če v gatah odnesem smeti ali pa če 1 teden hodim okoli z neumitimi lasmi, mi je pa popolnoma vseeno. Vseeno mi je tudi kaj si mislijo, če je na bajti razpoka in fasada ni bila nikoli obnovljena in vozim 20 let star avto. Kaj ima to z mano veze, kaj si mislijo? Z njimi nimam nič.
A mogoče živiš v okolju, kjer non stop opravljate kaj kdo ima in kaj kdo nima in poslušaš izjave tipa a la “Kaj imaš pa za pokazat”. Poznam take okoliše in vasi. Grozno. Sam vseeno mi je vseen kaj si mislijo, saj si jaz o njih mislim, da imajo zelo prazno življenje, da jim je edina zabava ocenjevati moje obleke in avto.
Bolj srečna boš če boš tud ti flegma.
Hah, briga mene kaj si kdo misl o men al moji družini. Imam svoj lajf in briga me za vse ostalo. Ne živim svoj lajf da bi komu ugajala, ustrezala, me ne zanima kaj kdo misl, če komu nism všeč VOZI, OBVOZ.
Ni treba da me ima vsak rad, men je dost da me imajo radi tisti ki so men pomembni, drugi pa “bmk”zanje haha.
Nikol se ne obremenjuj s tem kako te kdo gleda, kaj kdo misl o teb. Folk ki na teb išče naj bo to karkol, niti sam s sabo ni zadovoljn kaj šele z drugimi.