ali čutite piš bolezni, lakote, brezpravja, vojn, smrti?

ali verjamete, da je ta virusek kriv za to norišnico? Ali ne vidite, da izgubljamo pravice, dostojanstvo, da postajamo odvečni?

Česa bi me naj bilo strah? Teh laži?
Namen kolobocije je, da ljudje spregledajo. Virus je samo dimna zavesa, izza katere poteka biološka, informacijska in sociološka vojna. Mafija proti človeštvu. V vsaki vojni prevladuje sovražna propaganda, in kdor temu blefu nasede, pač verjame v laži. Čim prisluhnemo intuiciji, se nam mimo teve pravljic odkriva resnica. Ko bi ne bilo tako neumnih ukrepov, ki nikamor ne sodijo, se nam niti v stoletjih ne bi posvetilo, kako nas nategujejo!
Čas apokalipse je, ki pomeni razodetje resnice. Konec je z ‘znanstvenim’ materializmom, z ‘znanstvenimi’ dogmami, z izkoriščevalskimi zakoni, z zavajajočimi religijami in ušivo politiko! Sedanje stanje vzdržuje pri življenju neozaveščeno človeštvo. Ko večina spregleda, se bo sistem sesipal sam vase! Živeli bomo po novih programih zlate dobe v resnici, pravici, poštenju in razumevanju.

Ne. Jaz odkrito ne čutim nič od tega. A lahko nehate vsi skup tok dramatizirat. Zunaj je “nov” virus ki se ga počasi navajamo. Ostalo je pa močno pretirano za zahodni svet in Evropo. Nosi masko, ne hodi v gužvo in ne nosi usranih prstov v usta pa ne mencaj po očeh, pa bo.

To da je pa na oblasti glup Janša, je pa nekaj drugega. On ne vpliva dobro na splošno počutje v državi in nima zveze z virusom. Je bilo tako tudi ko je bil predzadnjič na oblasti.

👏👏👏Vsaj nekdo normalen tu gor.

Ne.

ni me strah ne tega virusa ( pomoje sem alien blood sorte, da se me ne prime, ali pa sem jo že prebolela, pa sploh ne vem, ker nisem bila ne prehlajena ne bolna v smeri okužb nekje 5 let – niti še nisem bila nikoli testirana za ta Covid, ni bilo in ni potrebe).
Ne bojim se niti lakote, ne vojne ( klasične tako ali tako ne bo več, take s streljanjem iz lufta ali okoli vogala – če bo, bo taka biološka, jedrska, ne streljačine s tanki in iz letal, kot 2. svetovna, pa nazadnje ko so tanki “lomastili” iz vrhniške vojašnice 27.6.1991 – se spomnim tega dne še dobro, sem ulagala češnjev kompot ravno takrat pri fantu.

Mene je strah samo dveh stvari:
1. potresa ponoči, da me zasuje in da se ne bi mogla pravočasno umaknit na varno in rešit pred zasutjem; pa da trpim v bolečinah in da me ne najdejo pravočasno in ne rešijo in

2. da morda po nesreči v bajti padem ali po stopnicah, ali kako drugače nesrečno da mi “spodrsne”, si zlomim vrat, pa me najdejo šele čez kak teden, ko bom že pošteno “usmrajeno negibna” – po možnosti ne napol gola izpod tuša :). Drugega me pa ni strah, nikakor. Naravna selekcija in genetika sta na moji strani dosedaj 🙂 Sem nekako že čez polovico svojega življenja pregurala 🙂

Včasih me je bilo strah tudi , da bo letalo dol padlo in treščilo v morje kot v steno ( takrat, kadar ni bilo otrok zraven), na kakšnen čezoceanskem poletu,ko so bile hude turbulence; ko imaš želodec v glavi :). Ko so bili otroci zraven, pa ne – bi šli pač skupaj za pojedino morskim psom:)

Veliko že preživela in doživela, tudi lakoto, tudi psihiranje, poniževanje, izkoriščanje, hud stres, tudi vojno stanje ( kevdranje ob nevarnosti bombnega napada in alarmih leta ’91, preboj zvočnega zida vojaških letal, padec helikopterja v bližini- je noro zaropotalo in streslo celo hišo, čeprav je bila cela klet izklesana v živi skali…..)

Mene pa je strah. Niti ne toliko tega virusa, kot vse situacije širše v svetu. Težko opišem, a čutim neke težke energije. Veliko ljudi čuti podobno, pa ne gre za neke konkretne strahove ali pa da bi jih zelo motili ukrepi.

odlično knjigo PLANET STRAHU.
kdor jo prebere, mu postane marsikaj jasno.

Poznam, samo je že dolgo, ko sem jo prebrala. Če se prav spomnim, je avtor Zoran Železnikar. Na njegovi strani so zelo kvalitetne teme, tudi o koroni:
https://www.prisluhni.si/2021/01/08/aktualno-plandemija/