Alkohol in marihana pri najstnikih – odziv staršev
No, jaz se jima na tvojem mestu ne bi zahvaljevala. Razlog je pa v tem, ker kot starši ne doumejo, da jih otrok na tak način izsiljuje. Ni namreč normalno, da se starši z najstnikom ukvarjajo kot z invalidom, ki nima svoje pameti.
Žal je tovrstna bolezen staršev vseprisotna, to vidimo tudi po sredstvih javnega obveščanja. Svoje k tej bolezni pridajo še veleučeni strokovnjaki za odnose ki speljujejo vodo na svoj mlin; pogovor. Seveda plačljiv…
Če ne verjameš, naredi preizkus: postavita se z najstnikom na dež, potem se z njim pogovarjaj o soncu. Garantiram ti, da bo med pogovorom sam na-šel streho nad glavo. Še več, celo samo te bo na dežju pustil, pogovor mu bo zadnja skrb, z občutkom v sebi; mt blesava…
Tudi tista ki piše “vzgledi vlečejo” ima le delno prav. Iz tega ne bo nič, če mlademu človeku ne daš priložnosti, da bi zgede izživel znotraj družine. Zato probuje zunaj in logično je potolčen enako kakor znotraj, posledično se zadeva.
Stvari(zafurana vzgoja) pa se dajo rešiti brez vsake kazni, groženj ali zalezovanja: Super, sposoben si si sam preskrbeti stvari. Odlično, torej lahko prevzameš sorazmerni del k lastnemu preživljanju v naši družini, vključno z dokazili o izvoru dobrin, kakor nama z mamo služijo najine plačilne liste. Odprta sva tudi za kompenzacijsko sodelovanje po principu manj sredstev več storitev, če nočeš sprejeti pravice do zaposlitve, ki jo imaš od 15 leta naprej.
Če se odločiš da greš drugam preizkusit še drugačno vreme, te iskreno objemava in ti ne zapirava vrat, vedno se lahko vrneš in sodeluješ z nama po predloženih pogojih.
To je vsa umetnost DOogovora o sobivanju z najstnikom. Vendar kaj takega večina staršev niste sposobni narediti, ker ste odnosno bolni in svoje otroke kupujete z uslugami na eni strani, na drugi pa plačujete strokovnjakom, da vam povedo kaj je z njimi narobe…
Luda kuća… :-)))
Ne, z urinskimi testi otroku ne sporocas, da ga imas rada, ampak da mu ne zaupas, da ga imas za majhnega otroka, ki ne zna sam razmisljati. Ajde, ce bi bil recimo ze cez zdravljenje od trdih drog ali alkoholizma. Ampak zaradi obcasnega popivanja in trave? Pa saj to vsi pocnejo! Meni se ta nacin zdi cisto mimo.
No, jaz se jima na tvojem mestu ne bi zahvaljevala. Razlog je pa v tem, ker kot starši ne doumejo, da jih otrok na tak način izsiljuje. Ni namreč normalno, da se starši z najstnikom ukvarjajo kot z invalidom, ki nima svoje pameti.
Žal je tovrstna bolezen staršev vseprisotna, to vidimo tudi po sredstvih javnega obveščanja. Svoje k tej bolezni pridajo še veleučeni strokovnjaki za odnose ki speljujejo vodo na svoj mlin; pogovor. Seveda plačljiv…
Če ne verjameš, naredi preizkus: postavita se z najstnikom na dež, potem se z njim pogovarjaj o soncu. Garantiram ti, da bo med pogovorom sam na-šel streho nad glavo. Še več, celo samo te bo na dežju pustil, pogovor mu bo zadnja skrb, z občutkom v sebi; mt blesava…
Tudi tista ki piše “vzgledi vlečejo” ima le delno prav. Iz tega ne bo nič, če mlademu človeku ne daš priložnosti, da bi zgede izživel znotraj družine. Zato probuje zunaj in logično je potolčen enako kakor znotraj, posledično se zadeva.
Stvari(zafurana vzgoja) pa se dajo rešiti brez vsake kazni, groženj ali zalezovanja: Super, sposoben si si sam preskrbeti stvari. Odlično, torej lahko prevzameš sorazmerni del k lastnemu preživljanju v naši družini, vključno z dokazili o izvoru dobrin, kakor nama z mamo služijo najine plačilne liste. Odprta sva tudi za kompenzacijsko sodelovanje po principu manj sredstev več storitev, če nočeš sprejeti pravice do zaposlitve, ki jo imaš od 15 leta naprej.
Če se odločiš da greš drugam preizkusit še drugačno vreme, te iskreno objemava in ti ne zapirava vrat, vedno se lahko vrneš in sodeluješ z nama po predloženih pogojih.
To je vsa umetnost DOogovora o sobivanju z najstnikom. Vendar kaj takega večina staršev niste sposobni narediti, ker ste odnosno bolni in svoje otroke kupujete z uslugami na eni strani, na drugi pa plačujete strokovnjakom, da vam povedo kaj je z njimi narobe…
Luda kuća… :-)))[/quote]
Hvala tudi tebi! 😉
Hvala vsem za svoje mnenje, izkušnje!
No, …………………
Luda kuća… :-)))[/quote]
Hvala tudi tebi! ;)
Hvala vsem za svoje mnenje, izkušnje![/quote]
???? Ne boš nehala kaj?
No, bom pa drugače zaključila: da si mi ta trenutek na dosegu telesa, se niti zahvaliti ne bi mogla, ker bi te pod nujno peljali na urgenco, ker živa ne prenašam incestnih pedofilk.
Meni se vredno lahko zahvališ le tako, da zapišeš da si ponosna ker te tvoj najstnik spoštuje. In mogoče v nadaljenvanju, da poveš da si je tvoj sin našel punco po tvojem vzgledu. Vse ostalo je zame navaden bulšit sranje po domače…
Hvala tudi tebi! ;)
Hvala vsem za svoje mnenje, izkušnje![/quote]
???? Ne boš nehala kaj?
No, bom pa drugače zaključila: da si mi ta trenutek na dosegu telesa, se niti zahvaliti ne bi mogla, ker bi te pod nujno peljali na urgenco, ker živa ne prenašam incestnih pedofilk.
Meni se vredno lahko zahvališ le tako, da zapišeš da si ponosna ker te tvoj najstnik spoštuje. In mogoče v nadaljenvanju, da poveš da si je tvoj sin našel punco po tvojem vzgledu. Vse ostalo je zame navaden bulšit sranje po domače…[/quote]
O, joj, hudo!! 🙁
Vzdrži nekako!
P.S. Nimam sina.
???? Ne boš nehala kaj?
No, bom pa drugače zaključila: da si mi ta trenutek na dosegu telesa, se niti zahvaliti ne bi mogla, ker bi te pod nujno peljali na urgenco, ker živa ne prenašam incestnih pedofilk.
Meni se vredno lahko zahvališ le tako, da zapišeš da si ponosna ker te tvoj najstnik spoštuje. In mogoče v nadaljenvanju, da poveš da si je tvoj sin našel punco po tvojem vzgledu. Vse ostalo je zame navaden bulšit sranje po domače…[/quote]
O, joj, hudo!! 🙁
Vzdrži nekako!
P.S. Nimam sina.[/quote]
Res je hudo! Ampak moje obnašanje je le posledica tvojemu obnašanju… Danes sicer pišem bolj kot “obelečena resnica” ker je zunaj hladno…;-))) No malo pa tudi zaradi prizanesljivosti, ker si mnogi straši niste sami krivi da ste nori. Krivi ste le toliko, ker se pred lastnim starševanjem niste resocializirali, ampak po lno le furate naučeno iz svojih izvornih družin. Pa se bom samo zate danes “slekla”:
Izbira tvojega nicka je živo nasprotje “mama je ena sama” vehementne trditve, s katero kastirate svoje oplojevalce kot očete, na eni strani, na drugi pa, z “samo mama” manipuliraš z občutki sočutja. Hinavsko manipulatorska si tako zelo, da niti ne predstaviš okolja v katerem si vzgojila logično posledico tvojega problema, ampak samo pričakuješ rešitve na ekranu. In mnoge tebi podobne lisice so ti valda nasedle…
Zadaj za tvojimi vprašanji pa je 10+ let sprenevedanja, v katerem si najbrš tudi fizično odgnala očeta vajine najstnice, dopuščam tudi možnost, da si kljukarji podajajo kljuko tvoje spalnice, ali pa ravno kontra, se kurbaš z samim vsemogočnim bogom.
Da imata hči je toliko slabše, ker mlado dekle nima nikakršne šanse speljati normalno v lajf, če je oče ne napolni z: beri 5jezikov ljubezni. Zdej če pije in poha je to lahko tudi delna posledica tega, da pač prodaja svoje mlado telo v zameno za občutek sprejetosti, vrednosti,…, ki jih tako zelo pogreša od očeta… Pa če je temu res tako, da ne boš mislila, da si edina zvodnica lastni hčeri… Tega je ogroooomnooo…
Ne boj se zame, sem vzdržala že marsikaj, zato se sploh ukvarjam z vami noricami, da mi bo treba manj…
No povej sedaj kaj si naredila z očetom vajine hčere?
O, joj, hudo!! 🙁
Vzdrži nekako!
P.S. Nimam sina.[/quote]
Res je hudo! Ampak moje obnašanje je le posledica tvojemu obnašanju… Danes sicer pišem bolj kot “obelečena resnica” ker je zunaj hladno…;-))) No malo pa tudi zaradi prizanesljivosti, ker si mnogi straši niste sami krivi da ste nori. Krivi ste le toliko, ker se pred lastnim starševanjem niste resocializirali, ampak po lno le furate naučeno iz svojih izvornih družin. Pa se bom samo zate danes “slekla”:
Izbira tvojega nicka je živo nasprotje “mama je ena sama” vehementne trditve, s katero kastirate svoje oplojevalce kot očete, na eni strani, na drugi pa, z “samo mama” manipuliraš z občutki sočutja. Hinavsko manipulatorska si tako zelo, da niti ne predstaviš okolja v katerem si vzgojila logično posledico tvojega problema, ampak samo pričakuješ rešitve na ekranu. In mnoge tebi podobne lisice so ti valda nasedle…
Zadaj za tvojimi vprašanji pa je 10+ let sprenevedanja, v katerem si najbrš tudi fizično odgnala očeta vajine najstnice, dopuščam tudi možnost, da si kljukarji podajajo kljuko tvoje spalnice, ali pa ravno kontra, se kurbaš z samim vsemogočnim bogom.
Da imata hči je toliko slabše, ker mlado dekle nima nikakršne šanse speljati normalno v lajf, če je oče ne napolni z: beri 5jezikov ljubezni. Zdej če pije in poha je to lahko tudi delna posledica tega, da pač prodaja svoje mlado telo v zameno za občutek sprejetosti, vrednosti,…, ki jih tako zelo pogreša od očeta… Pa če je temu res tako, da ne boš mislila, da si edina zvodnica lastni hčeri… Tega je ogroooomnooo…
Ne boj se zame, sem vzdržala že marsikaj, zato se sploh ukvarjam z vami noricami, da mi bo treba manj…
No povej sedaj kaj si naredila z očetom vajine hčere?[/quote]
Prav imaš.
???? To ti je odgovor na eno samo moje vprašanje???
Sama si postavila 4 direktne in 2 indirektna vprašanja. Če si sploh sposobna empatije, kako bi se počutila, če bi ti vsi odgovorili z “prav imaš”?
A si ti sploh želiš rešiti posledico tvojega problema tj vajino hči, ali si se sem prišla le naslajat medtem ko se ti hči zadeta fukari bogvekje?
???? To ti je odgovor na eno samo moje vprašanje???
Sama si postavila 4 direktne in 2 indirektna vprašanja. Če si sploh sposobna empatije, kako bi se počutila, če bi ti vsi odgovorili z “prav imaš”?
A si ti sploh želiš rešiti posledico tvojega problema tj vajino hči, ali si se sem prišla le naslajat medtem ko se ti hči zadeta fukari bogvekje?[/quote]
Mogoče je tvoj način izključno dobronameren, pa samo jaz tega ne zmorem razumeti. Niti slučajno! Ker, iskreno, takšne komunikacije, celo obtoževanja brez vsake osnove, v realnosti res nisem navajena. Konflikti, seveda, ampak kaj takega…
Mislila sem, da je moj nick zelo jasen; če napišem “samo mama” – če je torej SAMO mama, je očitno, da očta ni več (živega); če bi bil oče magari na Antarktiki, ne bi bila SAMO mama.
Pa četudi ni bilo razumljivo, zaradi tvojega načina s tabo nisem več pripravljena komunicirati (celo odgovarjati na vprašanje, kaj sem naredila z očetom svojih otrok?!?) in ne bom.
LP
Bom izhajala iz tega, da si res 16 letnik.
Veš, starši pri svojem otroku ne izbiramo med možnostima, da bo asocialen, nedružaben, nekomunikativen obsedenec z računalnikom ali zasvojenec s travo/z alkoholom/s čemerkoli že.
Ker to sta samo dve najslabši možnosti.
Starš, ki ima svojega otroka rad (in predvidevam, da je to večina), želi svojemu otroku, da jevsrečen. Kar pomeni, da zna slediti sebi, svojim željam, sanjam, ciljem, interesom. Ob tem pa, da se zna zabavati in sprostiti na zase neškodljiv način. Želimu mu življenje brez odvisnosti, ker vsaka odvisnost omejuje svobodo. S čimmanj tveganimi dejanji. Ki ga lahko pripeljejo v vedno nove težave.
Želimu mu, da smisel najde “tu”, v realnosti, in ne v nekih “višjih”, namišljenih, nerealnih sferah. Ker padec na tla je boleč; kolikor kasneje, toliko bolj.
Že, že izkušnje. A vsega pač ni potrebno poskusiti, da najdeš smisel in srečo.
Večina nas nikoli ni vozila motorja po enem kolesu, skočila s padalom, poskusila heroina ali doktorala – pa nas zato ni nič manj.
To želimo svojemu otroku – da se zave, da ga ne bo, če se v skušnjavi odreče ponujenemu, nič manj. Prej več!
Ne, dečko, niti v sanjah ne izbiramo samo med asocialnostjo in drogami, kakršnimikoli, ko gre za naše otroke.
In zagotovo enako, kot ti tu piše neka stara teta za svoje mladiče, želijo tebi tvoji staši: zadovoljnega, zvedavega, uspešnega, povečini nasmejanega najstnika, ki se zna z občasnimi težavami spopasti zdravo, razumno in konstruktivno.
Pa vse dobro! ;)[/quote]
haha.. predvidevam da še nikoli nisi poskusila trave, saj govoriš o njej kot da je heroin.. tisto o obsedenosti z računalnikom je bila bolj šala.. mislim da nisi popolnoma razumela tega kar sem napisal.. želiš mu življenje brez odvisnosti? potem pa mu to daj… ne pa zaželi naj si vzame sam. saj veš kako pravijo..otrok je ogledalo svojih staršev, zato mi je žal ampak morem povedat vsem tistim, staršem narkomanov ( pravih narkomanov ne pa otrok ki kadijo travo ) da ste pošteno zajebal:)
tetica tetica,… koliko si stara? zgleda da ne dovolj, saj neveš da so stvari o katerih pišeš sanje skoraj vsakega starša,.. ampak.. a so tudi realnost?;) so otroci “svobodni” kot si napisala? vse lepo in prav, če bi se tako kot si napisala res dogajalo:)
napisala si: “To želimo svojemu otroku – da se zave, da ga ne bo, če se v skušnjavi odreče ponujenemu, nič manj. Prej več!”.
sej to je umetnost… najdit nekoga ki bo rekel NE, ko mu bo zelo dober prijatelj s katerim se druži že več let ponudil travo… in zato so krivi starši.
pa še nekaj: “Veš, starši pri svojem otroku ne izbiramo med možnostima, da bo asocialen, nedružaben, nekomunikativen obsedenec z računalnikom ali zasvojenec s travo/z alkoholom/s čemerkoli že.
Ker to sta samo dve najslabši možnosti.”.
problem je v tem, da ti ne izbiraš nič. izbira tvoj otrok. ti mu samo pomagaš izbrati. kako pa bo izbral in se odločil je pa odvisno od tega kako dobro si mu “pomagala” oz ga vzgojila..
???? To ti je odgovor na eno samo moje vprašanje???
Sama si postavila 4 direktne in 2 indirektna vprašanja. Če si sploh sposobna empatije, kako bi se počutila, če bi ti vsi odgovorili z “prav imaš”?
A si ti sploh želiš rešiti posledico tvojega problema tj vajino hči, ali si se sem prišla le naslajat medtem ko se ti hči zadeta fukari bogvekje?[/quote]
Mogoče je tvoj način izključno dobronameren, pa samo jaz tega ne zmorem razumeti. Niti slučajno! Ker, iskreno, takšne komunikacije, celo obtoževanja brez vsake osnove, v realnosti res nisem navajena. Konflikti, seveda, ampak kaj takega…
Mislila sem, da je moj nick zelo jasen; če napišem “samo mama” – če je torej SAMO mama, je očitno, da očta ni več (živega); če bi bil oče magari na Antarktiki, ne bi bila SAMO mama.
Pa četudi ni bilo razumljivo, zaradi tvojega načina s tabo nisem več pripravljena komunicirati (celo odgovarjati na vprašanje, kaj sem naredila z očetom svojih otrok?!?) in ne bom.
LP[/quote]
No koooončnoooo par besed od tebe… Ja BRAVO!
Torej zmoreš, le nočeš… Seveda je izgovor moj način komunikacije… Ampak dejstvo je, da si ti/vidva zajebala hčer, torej je s tvojo komunikacijo neka narobe…
Te pa popolnoma razumem da ti ni do komunikacije z menoj, ker ti hočeš samo tisto kar ti hočeš in misliš… Dejstvo pa je, da imamo ljudje zelo različne načine komunikacije, jaz tako tvoj hči drugačno… Ampak tebi se ustavi empatija do soljudi že pri načinu komunikacije…
No, pa da ti povem zakaj tako komuniciram s teboj:
Zato, da sem sploh kaj zvedela o tebi in očetu vajine punce, pa tudi zato ker dekletine komunikacije preprosto ne slišiš, še manj jo razumeš: ona namreč glede na dejstvo da je oče pokojni, ne more s teboj tako grdo delati kot jaz, ker niti nisi objekt njenega problema na eni strani niti si tega ne more privoščiti na drugi strani, ker vsaj enega od staršev nujno potrebuje. To je zelo podobno obnašanje kot PAS sindrom pri otrocih ločenih. Ta potreba je tako silovita, da jo s svojim početjem preprosto izsiljuje… Zakaj je temu tako, bi se dalo ugotoviti iz njene starosti ko ji je oče umrl in pa iz tvojega načina komunikacije, če tudi z njo komuniciraš tako kot npr z menoj.
Ja, tudi mene mineva se s teboj ukvarjati, če ti nismo vredni niti toliko, da bi že uvodoma povedala npr da je oče pokojni. Aja, mi moramo apriori vedeti kaj ti misliš npr s “samo”…
Mogoče samo v razmislek: kaj ti je bolj pomembno, pot ali cilj? Ne rabiš mi odgovorit.
Seveda dopuščam možnost da je vajina izguba še zelo sveža, v tem primeru se ti iskreno opravičujem za moj način komunikacije s teboj ob dejstvu, da mi ni normalno, da tega poleg svojih vprašanje nisi navedla kot neki potencialni faktor. (oporno točko za smer našega razmišljanja)
Ena piše, da je stara 40+ in da je v svojih najstniških letih kadila travo…
Jaz sem 30+ in v svojih najstniških letih sploh nisem vedela, da trava obstaja! Smo pili in kadili cigarete, to pa je tudi vse. Nihče v moji družbi ni kadil ali govoril o travi in da to obstoja…
Še danes mi nihče ni ponudil trave, nikogar ne poznam ki jo kadi ali prodaja…pa delam v treh lokalih, kjer še zmeraj samo ‘pijemo alkohol in kadimo cigarete’….
Očitno živim v ulici za luno.
Bom izhajala iz tega, da si res 16 letnik.
Veš, starši pri svojem otroku ne izbiramo med možnostima, da bo asocialen, nedružaben, nekomunikativen obsedenec z računalnikom ali zasvojenec s travo/z alkoholom/s čemerkoli že.
Ker to sta samo dve najslabši možnosti.
Starš, ki ima svojega otroka rad (in predvidevam, da je to večina), želi svojemu otroku, da jevsrečen. Kar pomeni, da zna slediti sebi, svojim željam, sanjam, ciljem, interesom. Ob tem pa, da se zna zabavati in sprostiti na zase neškodljiv način. Želimu mu življenje brez odvisnosti, ker vsaka odvisnost omejuje svobodo. S čimmanj tveganimi dejanji. Ki ga lahko pripeljejo v vedno nove težave.
Želimu mu, da smisel najde “tu”, v realnosti, in ne v nekih “višjih”, namišljenih, nerealnih sferah. Ker padec na tla je boleč; kolikor kasneje, toliko bolj.
Že, že izkušnje. A vsega pač ni potrebno poskusiti, da najdeš smisel in srečo.
Večina nas nikoli ni vozila motorja po enem kolesu, skočila s padalom, poskusila heroina ali doktorala – pa nas zato ni nič manj.
To želimo svojemu otroku – da se zave, da ga ne bo, če se v skušnjavi odreče ponujenemu, nič manj. Prej več!
Ne, dečko, niti v sanjah ne izbiramo samo med asocialnostjo in drogami, kakršnimikoli, ko gre za naše otroke.
In zagotovo enako, kot ti tu piše neka stara teta za svoje mladiče, želijo tebi tvoji staši: zadovoljnega, zvedavega, uspešnega, povečini nasmejanega najstnika, ki se zna z občasnimi težavami spopasti zdravo, razumno in konstruktivno.
Pa vse dobro! ;)[/quote]
ODLIČEN ZAPIS!!!
Ne bi se mogla bolj strinjati. Pa se nekaj, ne bodite egoisti in ne mislite da ima pocetje otrok karkoli veze z vami. Ko si star 16 in se odlocis za prvi joint ne pomislis na mamico in ocija in na to kako sta te vzgajala;) jaz sem se oceta precej bala, vzgojila sta me pa odlicno, pa sem se vseeno probala in nekaj casa tudi kadila. Eni sosolki so pa pustili prav vse, pa je nikoli ni zamikalo. Odvisno je samo od karakterja vsakega posameznika in druzbe (pa se slednje bolj tako tako).
Enako. Jaz sem ga žurala v mladih letih, danes me ne spraviš ven, se mi ne da.
Ne boš verjela, meni se tudi ne da, pa sem bila v mladosti strogo doma, nobenega žuranja nikoli (zaradi bolezni enega od staršev). To je stvar EMŠO, veš. To, da se ti več ne da ven.
Tudi že vse življenje poslušam tole mantro, kako se moraš v mladosti izživeti, da potem na stara leta ne zbezljaš. Čakam, kdaj bom zbezljala :)). Imam jih 67 (let, mislim). Pa nobenega bezljanja na vidiku :)) Pač ljudje smo različni, ni potrebno vseh v en kalup tlačit.
Moje mnenje je, da je to bolano. Otrok oziroma najstnik je le najstnik. Vsak človek mora izživet vsako posamezno obdobje. Ne pravim, da mora pit ali kadit, ampak ga na vsako silo prepričat v nek šport oziroma hobi samo zato, da ga zamotiš in ne bo hodil zvečer ven s prijatelji, je res mimo. Najstnik je najstnik. Mora živet, mora se družit z vrstniki. Ne vem…(na žalost) so časi takšni, da je to predvsem ob koncih tedna in ob večernih urah, ampak to ne pomeni, da je zato to slabo in ga je potrebno od tega odvrnit. Marička, no. Saj tukaj pride do izraza starševska vzgoja in ljubezen (ki jo najstniki vseeno čutijo – brez skrbi) in, če je ta prava, ni potrebno da vas skrbi. Večina vas je že povedala, da smo v večini ne glede na vse imeli v sebi mejo in verjamem, da so nam jo podzavestno le-to postavili prav starši s svojo dobro vzgojo in ljubeznijo.
Se opravičujem, ampak morate priznati, da je danes za najstnike vseeno drugače kot ko ste bila vi stara 17. Žur se je zaključil relativno kmalu in po njem ni bilo več kaj delat. Danes se žur začne po polnoči in po njem mladina gre še naprej. Tako je. Sicer meje se postavijo z uro, ampak ne glede na to. Verjemite da to ni stvar emša, ker tudi sama poznam kar lepo število ljudi, ki so 30+ oz. 40+
in še kar bezljajo. Mislim, da je veliko na tem, da te ljudi “potegne notr” to kako brezskrbno danes mladina žura in se zabava ter “joj kako je to super”, sami pa tega niso nikoli imeli oz. (nemalokrat) mu kot najstniku niso dovolili. Sedaj je pa odrasel, ga nihče več ne kontrolira in je to-to. Neodgovorno, pa vendar…
Kakorkoli – meni je ravno moje divjanje v mladosti pomagalo, da pri svojih takoj zaznam, ko počnejo neumnosti, predvsem travo tukaj mislim. Če ne bi poznala vonja trave, njenega izgleda in izgleda človeka po kajenju, se mi zdaj sanjalo ne bi, da je kadila.
Mogoče bi res bolj mirno spala.
Sem pa vseeno vesela, da vem, in da lahko (še dodatno) spregovorim z njo o tem.
Veliko staršev šele čez leta izve, kaj so počeli njihovi otroci!
Bom izhajala iz tega, da si res 16 letnik.
Veš, starši pri svojem otroku ne izbiramo med možnostima, da bo asocialen, nedružaben, nekomunikativen obsedenec z računalnikom ali zasvojenec s travo/z alkoholom/s čemerkoli že.
Ker to sta samo dve najslabši možnosti.
Starš, ki ima svojega otroka rad (in predvidevam, da je to večina), želi svojemu otroku, da jevsrečen. Kar pomeni, da zna slediti sebi, svojim željam, sanjam, ciljem, interesom. Ob tem pa, da se zna zabavati in sprostiti na zase neškodljiv način. Želimu mu življenje brez odvisnosti, ker vsaka odvisnost omejuje svobodo. S čimmanj tveganimi dejanji. Ki ga lahko pripeljejo v vedno nove težave.
Želimu mu, da smisel najde “tu”, v realnosti, in ne v nekih “višjih”, namišljenih, nerealnih sferah. Ker padec na tla je boleč; kolikor kasneje, toliko bolj.
Že, že izkušnje. A vsega pač ni potrebno poskusiti, da najdeš smisel in srečo.
Večina nas nikoli ni vozila motorja po enem kolesu, skočila s padalom, poskusila heroina ali doktorala – pa nas zato ni nič manj.
To želimo svojemu otroku – da se zave, da ga ne bo, če se v skušnjavi odreče ponujenemu, nič manj. Prej več!
Ne, dečko, niti v sanjah ne izbiramo samo med asocialnostjo in drogami, kakršnimikoli, ko gre za naše otroke.
In zagotovo enako, kot ti tu piše neka stara teta za svoje mladiče, želijo tebi tvoji staši: zadovoljnega, zvedavega, uspešnega, povečini nasmejanega najstnika, ki se zna z občasnimi težavami spopasti zdravo, razumno in konstruktivno.
Pa vse dobro! ;)[/quote]
haha.. predvidevam da še nikoli nisi poskusila trave, saj govoriš o njej kot da je heroin.. tisto o obsedenosti z računalnikom je bila bolj šala.. mislim da nisi popolnoma razumela tega kar sem napisal.. želiš mu življenje brez odvisnosti? potem pa mu to daj… ne pa zaželi naj si vzame sam. saj veš kako pravijo..otrok je ogledalo svojih staršev, zato mi je žal ampak morem povedat vsem tistim, staršem narkomanov ( pravih narkomanov ne pa otrok ki kadijo travo ) da ste pošteno zajebal:)
tetica tetica,… koliko si stara? zgleda da ne dovolj, saj neveš da so stvari o katerih pišeš sanje skoraj vsakega starša,.. ampak.. a so tudi realnost?;) so otroci “svobodni” kot si napisala? vse lepo in prav, če bi se tako kot si napisala res dogajalo:)
napisala si: “To želimo svojemu otroku – da se zave, da ga ne bo, če se v skušnjavi odreče ponujenemu, nič manj. Prej več!”.
sej to je umetnost… najdit nekoga ki bo rekel NE, ko mu bo zelo dober prijatelj s katerim se druži že več let ponudil travo… in zato so krivi starši.
pa še nekaj: “Veš, starši pri svojem otroku ne izbiramo med možnostima, da bo asocialen, nedružaben, nekomunikativen obsedenec z računalnikom ali zasvojenec s travo/z alkoholom/s čemerkoli že.
Ker to sta samo dve najslabši možnosti.”.
problem je v tem, da ti ne izbiraš nič. izbira tvoj otrok. ti mu samo pomagaš izbrati. kako pa bo izbral in se odločil je pa odvisno od tega kako dobro si mu “pomagala” oz ga vzgojila..[/quote]
Super argumetni iz strani obeh!!! izjemno!
No, jaz se jima na tvojem mestu ne bi zahvaljevala. Razlog je pa v tem, ker kot starši ne doumejo, da jih otrok na tak način izsiljuje. Ni namreč normalno, da se starši z najstnikom ukvarjajo kot z invalidom, ki nima svoje pameti.
Žal je tovrstna bolezen staršev vseprisotna, to vidimo tudi po sredstvih javnega obveščanja. Svoje k tej bolezni pridajo še veleučeni strokovnjaki za odnose ki speljujejo vodo na svoj mlin; pogovor. Seveda plačljiv…
Če ne verjameš, naredi preizkus: postavita se z najstnikom na dež, potem se z njim pogovarjaj o soncu. Garantiram ti, da bo med pogovorom sam na-šel streho nad glavo. Še več, celo samo te bo na dežju pustil, pogovor mu bo zadnja skrb, z občutkom v sebi; mt blesava…
Tudi tista ki piše “vzgledi vlečejo” ima le delno prav. Iz tega ne bo nič, če mlademu človeku ne daš priložnosti, da bi zgede izživel znotraj družine. Zato probuje zunaj in logično je potolčen enako kakor znotraj, posledično se zadeva.
Stvari(zafurana vzgoja) pa se dajo rešiti brez vsake kazni, groženj ali zalezovanja: Super, sposoben si si sam preskrbeti stvari. Odlično, torej lahko prevzameš sorazmerni del k lastnemu preživljanju v naši družini, vključno z dokazili o izvoru dobrin, kakor nama z mamo služijo najine plačilne liste. Odprta sva tudi za kompenzacijsko sodelovanje po principu manj sredstev več storitev, če nočeš sprejeti pravice do zaposlitve, ki jo imaš od 15 leta naprej.
Če se odločiš da greš drugam preizkusit še drugačno vreme, te iskreno objemava in ti ne zapirava vrat, vedno se lahko vrneš in sodeluješ z nama po predloženih pogojih.
To je vsa umetnost DOogovora o sobivanju z najstnikom. Vendar kaj takega večina staršev niste sposobni narediti, ker ste odnosno bolni in svoje otroke kupujete z uslugami na eni strani, na drugi pa plačujete strokovnjakom, da vam povedo kaj je z njimi narobe…
Luda kuća… :-)))[/quote]
Podpišem tale post.
haha.. predvidevam da še nikoli nisi poskusila trave, saj govoriš o njej kot da je heroin.. tisto o obsedenosti z računalnikom je bila bolj šala.. mislim da nisi popolnoma razumela tega kar sem napisal.. želiš mu življenje brez odvisnosti? potem pa mu to daj… ne pa zaželi naj si vzame sam. saj veš kako pravijo..otrok je ogledalo svojih staršev, zato mi je žal ampak morem povedat vsem tistim, staršem narkomanov ( pravih narkomanov ne pa otrok ki kadijo travo ) da ste pošteno zajebal:)
tetica tetica,… koliko si stara? zgleda da ne dovolj, saj neveš da so stvari o katerih pišeš sanje skoraj vsakega starša,.. ampak.. a so tudi realnost?;) so otroci “svobodni” kot si napisala? vse lepo in prav, če bi se tako kot si napisala res dogajalo:)
napisala si: “To želimo svojemu otroku – da se zave, da ga ne bo, če se v skušnjavi odreče ponujenemu, nič manj. Prej več!”.
sej to je umetnost… najdit nekoga ki bo rekel NE, ko mu bo zelo dober prijatelj s katerim se druži že več let ponudil travo… in zato so krivi starši.
pa še nekaj: “Veš, starši pri svojem otroku ne izbiramo med možnostima, da bo asocialen, nedružaben, nekomunikativen obsedenec z računalnikom ali zasvojenec s travo/z alkoholom/s čemerkoli že.
Ker to sta samo dve najslabši možnosti.”.
problem je v tem, da ti ne izbiraš nič. izbira tvoj otrok. ti mu samo pomagaš izbrati. kako pa bo izbral in se odločil je pa odvisno od tega kako dobro si mu “pomagala” oz ga vzgojila..[/quote]
Super argumetni iz strani obeh!!! izjemno![/quote]
Ja, tudi sama se v mnogočem, v večini pravzaprav, strinjam s svojim “nasprotnikom”. Pa, če jih ima res 16 ali ne. 😉
Ne bi se mogla bolj strinjati. Pa se nekaj, ne bodite egoisti in ne mislite da ima pocetje otrok karkoli veze z vami. Ko si star 16 in se odlocis za prvi joint ne pomislis na mamico in ocija in na to kako sta te vzgajala;) jaz sem se oceta precej bala, vzgojila sta me pa odlicno, pa sem se vseeno probala in nekaj casa tudi kadila. Eni sosolki so pa pustili prav vse, pa je nikoli ni zamikalo. Odvisno je samo od karakterja vsakega posameznika in druzbe (pa se slednje bolj tako tako).[/quote]
Se popolnoma strinjam in me je groza, da se taki odgovori izgubijo, medtem ko prevladujejo tiste s testi in vlečenjem otrok v neke skupne dejavnosti. Za tiste, ki mislite, da je za čisto vse kriva domača vzgoja toplo priporočam knjigo Otroka oblikujejo vrstniki, mogoče boste potem malce bolj realno gledale na ta svet.
Kot drugo, da se lahko z otroci pogovarjaš tako o drogah kot o alkoholu je treba o teh stvareh nekaj vedet. In brez skrbi, vaši otroci vedno precej več kot ve. Zato pa izpadete smešne, ko nekaj dimov trave ter občasno opitost enačite z zasvojenostjo. Berite, berite in še enkrat berite in se izobrazite. Potem boste pa lahko realno in pametno reagirale v takih situacijah in ne histerično, tako kot sedaj.