Ambiciozno…grrr!
Vse več grdih tujk vdira v našo lepo Slovenščino in nekatere od njih so se tako udobno namestile, da jih imamo že kar za domače. Še več, zaradi njih smo lepe slovenske besede napodili iz uporabe. Posebno me jezi pretirana uporaba tujk v podjetjih (firmah), kot npr. teamsko delo (ali celo timsko delo, kar naj bi bilo poslovenjeno). Zakaj pa ne bi bilo skupinsko delo? Ali pa na primer kreativen. Zakaj ne ustvarjalen?
Za besedo ambiciozen najdem ustrezno slovensko besedo – častihlepen, vendar se mi zdi nekoliko pregroba. Ali ima kdo kak boljši predlog?
Filip, ne vem sicer, kakšno slovensko istoznačnico uporablja Relika za tujko komunikacija, a pravilna istopomenka, ne le istoznačnica, je “občevati oz. občevanje”. Je pojem z zelo širokim pomenskim razponom, ki povsem zajema vse, kar spada v komunikacijo.
Vem, marsikdo se mi bo smejal, rekoč da je izpeljanke iz “občevati” primerno uporabljati le za spolno občevanje, a menim drugače, saj se je glagol “občevati” uporabljal zelo široko.
Naj navedem dva primera:
(1) Pred mnogimi leti, ko še ni bilo takšne zasičenosti z mediji, smo še poznali občila oz. javna občila, sredstva javnega obveščanja, t.j. televizijo, časopise, radio ipd. Zdaj poznamo samo še medije.
(2) Prej smo se ljudje pogovarjali, si sporočali, se sporazumevali ali kregali, razčiščevali idr., zdaj pa samo še komuniciramo in kakšno zadevo skomuniciramo (da ne kompliciramo).
Jaz pa pravim, da z uvajanjem tujk v pogovorni jezik siromašimo svojo jezikovno izraznost in miselno ustvarjalnost, ko nadomeščamo pestre in sočne izraze z “vzvišenimi”, na prvi prisluh imenitno zvenečimi tujkami, v tem primeru s komunikacijo.
Komunikacija ni normalna slovenska beseda, temveč običajna tujka!
Enako velja za “sistem”, “informacijo”, “normalno” in še marsikatero tujko, saj zanje obstajajo lepe slovenske istopomenke.
Relika, daj, povej, katero slovensko besedo uporabljaš namesto komunikacije! Res me zanima!
Filip,
mislim, da je bilo objavljeno več strokovnih člankov (vsebinskih, ne jezikoslovnih), da naj bi se za besedo manager uporabljala beseda ravnatelj… Avtor Rudi Rozman, prof na EF v LJ.
Po drugi strani pa Stane Možina (stanovksi kolega) argumentira, da ravnatelj ravna, manager pa dela še marsikaj drugega.
Ustrezne besede še ni…
Jagodaa° napisal:
> Filip,
>
> mislim, da je bilo objavljeno več strokovnih člankov
> (vsebinskih, ne jezikoslovnih), da naj bi se za besedo manager
> uporabljala beseda ravnatelj… Avtor Rudi Rozman, prof na EF v
> LJ.
> Po drugi strani pa Stane Možina (stanovksi kolega) argumentira,
> da ravnatelj ravna, manager pa dela še marsikaj drugega.
>
> Ustrezne besede še ni…
copy/paste
manager [mae´nidž*] n upravnik, upravitelj,
vodja, oskrbnik, gospodar; direktor, poslovodja;
theat intendant, impresarij; general ~ generalni
direktor; business ~ poslovodja; board of ~s
upravni odbor; sales ~ direktor prodajnega
sektorja; stage ~ režiser
ravnátelj (šolski) headmaster; head, principal; manager; (banke) manager
Draga Jagoda,
možno, da so bili članki objavljeni, jih pač nisem bral. Imam pa slovarje in iz njih sem prekopiral prevode – ravnatelj ni niti omenjen v an-sl slovarju.
V naši firmi imamo menedžerje posameznih proizvodnih programov. Meni bi bilo sicer ljubše, če bi se preimenovali v vodje, da bi bili pa ravnatelji, halooooooo …
Kar menedžerjev tiče, je za mene edini ustrezen prevod poslovodja. Toda glej ga zlomka, to izraz imamo že zaseden za šefa trgovine. Izraz kot tak je torej razvrednoten in za menedžerja neprimeren 🙁
Tudi nemščina ima za menedžerja izraz poslovodja (Geschaeftsfuerer) in to tudi je in nič drugega.
Glede ambiciozno pa tole:
V slovenščini obstaja izraz stremljenje (zgoraj nekje že omenjeno), a tudi tu imamo problem.
Če nekdo za nečem stremi (si močno prizadeva doseči ali dobiti ali postati nekaj) je to še vredu, ko pa to osebo opisno imenujemo ji rečemo stremuh – to pa je močno slabšalno
Zagata je torej popolna.
Menim, da ne moremo vseh tujk kar brisati, nekatere le pomagajo k jasnejšemu izražanju.
Sicer pa, če na samem šolskem ministrstvu, kjer bi morali prvi skrebti za jezik, kar naprej trobijo o kurikularni prenovi potem nam res ni več pomoči.
Rezultat tega je najti v brošuri enga od ljubljaskih vrtcev, kjer se eno poglavje glasi: poudraki iz kurikula …..
za posrat.