Angleščina – 3.razred
Živjo. Imajo tudi vaši otroci pri angleščini tak blesav sistem?
Naši so se v 1. in 2.razredu naučili bar5ve, nekaj izrazov za hrano in šteti do 20. Sedaj so obdelali abecedo. V glavnem se učijo pesmice.
Včeraj pa prinese otrok domov knjigo, v kateri so morali prebrati nek strip. V stilu:
I can run. I can`t dance. That`s my car. The car is red.
S tem da niti ne vedo kaj je “I”, kaj je tisti “can”, da skrajšave za “can not” in “that is” niti ne omenjam. Zahtevajo pa tekoče branje. Še tistega klasičnega THE ne znajo brat.
Mater mila, no. Kolikor se jaz spomnim, smo se vse jezike pa naj si gre angleški, italijanski, nemški začeli z jaz sem, ti si …..in tako dalje.
Imajo tako po vseh osnovnih šolah?
Moja punčka je v drugem razredu. Angleško od malega govori enako dobro kot slovensko, ali pa mogoče malo slabše, čeprav se velikokrat zdi, da ima v angleškem jeziku večji besedni zaklad. Zdaj ko zna brati slovensko, jo učim brati angleško. Seveda na način, kot se brati učijo otroci, ki jim je angleški jezik materni. In ta način nima nobene podobnosti s tem, kar se dela v naših šolah. Otrok si najprej zapomni besede, ki jim pravijo sight words. Ne bere jih, jih prepozna na pogled. Ena izmed njih je seveda tudi the. Potem pa se začne s phonics. In so to stavki tipa fat cat sat on a mat. Kaj delajo pa v šoli? Med prvimi desetimi besedami, ki naj bi jih otroci znali prebrati so med drugim besede squirrel, hedgehog in elephant. Ni pa na primer besede pig.
Kaj si mislim o celi zadevi? Če bo otrokovo znanje odvisno od naučenega v šoli, otrok jezika ne bo znal. Tiste bolj nadarjene bo pozneje lahko rešil internet, YouTube in podobno, manj nadarjeni bodo vse življenje ohromljeni. Danes si brez dobrega znanja angleščine ohromljen.
Pozabila sem še dodati: ustno ocenjevanje bo izgledalo tako, da bodo opisovali določene sliko.
Na podlagi tega kar so se učili do sedaj, bo to opisovanje samo naštevanje stvari ki jih na sliki vidijo (dog, snowing…..) brez vseh stavčnih členov in smiselnih povezav vmes (this is, there is….). Ne vem no, meni je to res čuden način osvajanja jezika.
Kaj imajo pa pri vas v 3. razredu, če lahko vprašam?
[/quote]
nič, knjige nobene, učiteljica nosi razne liste, ki si jih lepijo v zvezek..
Besede iz različnih področij, črkovanje, zdaj trenutno recimo “I like skiing” itd variante..
Pogrešam to, da se recimo naučijo, preberejo kakšno zgodbico, magari s starši in jo potem znajo na pamet, pa ne veliko, par stavkov.
Tudi jaz sem bila povsem “zgrožena” kako so se otroci začeli učiti angleščino. Nobenega reda, nobenih pravil, … Ampak danes sta v 9. razredu in v SŠ in oba zelo dobro govorita in pišeta. Očitno imajo zdaj nek nov sistem, ki se je meni zdel čuden, ampak pri otrocih pa očitno deluje. Je pa res, da se je mogoče težko učiti glagol biti po angleško, če še niti pri slovenščini ne vedo kaj je glagol …
Moja punčka je v drugem razredu. Angleško od malega govori enako dobro kot slovensko, ali pa mogoče malo slabše, čeprav se velikokrat zdi, da ima v angleškem jeziku večji besedni zaklad. Zdaj ko zna brati slovensko, jo učim brati angleško. Seveda na način, kot se brati učijo otroci, ki jim je angleški jezik materni. In ta način nima nobene podobnosti s tem, kar se dela v naših šolah. Otrok si najprej zapomni besede, ki jim pravijo sight words. Ne bere jih, jih prepozna na pogled. Ena izmed njih je seveda tudi the. Potem pa se začne s phonics. In so to stavki tipa fat cat sat on a mat. Kaj delajo pa v šoli? Med prvimi desetimi besedami, ki naj bi jih otroci znali prebrati so med drugim besede squirrel, hedgehog in elephant. Ni pa na primer besede pig.
Kaj si mislim o celi zadevi? Če bo otrokovo znanje odvisno od naučenega v šoli, otrok jezika ne bo znal. Tiste bolj nadarjene bo pozneje lahko rešil internet, YouTube in podobno, manj nadarjeni bodo vse življenje ohromljeni. Danes si brez dobrega znanja angleščine ohromljen.
[/quote]
A lahko poveš še kaj več, dodaš kakšen link? Mi deluje zelo zanimiv in učinkovit način za učenje tujega jezika.
Pa porkaduš, kdo si je izmislil ta neumen način poučevanja jezika brez repa in glave. Je pa že en čas tako, vsaj 15 let. Jaz sem otroku vse skupaj razložila tako, kot so učili nas. Mali staromodno, a učinkovito. Ko je dobil neko ogrodje, na katerega je nalagal nametane besede in fraze, je takoj pokapiral. Podobno so naredili tudi ostali.
Če so prisotni kakšni novinarji, bi bilo mogoče zanimivo narediti kakšno oddajo, v kateri bi avtorji teh blesavih učbenikov argumentirano spregovorili o svojih pristopih.
A se je slovenščine tudi učil s pomočjo ogrodja? Nikakor ne. Sistem z ogrodjem, kot mu praviš, ni nujno tako učinkovit, kot misliš. V resnici je bolje, če se nauči fraz, pesmic, posameznih stavkov, četudi ne ve čisto točno, kaj vsaka besedica pomeni, ve pa približen kontekst, kdaj se kaj uporablja. Tako se otroci naučijo tudi maternega jezika in šele naknadno pride učenje slovnice.
A se je slovenščine tudi učil s pomočjo ogrodja? Nikakor ne. Sistem z ogrodjem, kot mu praviš, ni nujno tako učinkovit, kot misliš. V resnici je bolje, če se nauči fraz, pesmic, posameznih stavkov, četudi ne ve čisto točno, kaj vsaka besedica pomeni, ve pa približen kontekst, kdaj se kaj uporablja. Tako se otroci naučijo tudi maternega jezika in šele naknadno pride učenje slovnice.
[/quote]
Ne, se je ni, ampak ko se je otrok učil materinščine, ni bil star osem let. Pa tudi materinščini ni bil izpostavljen dvakrat po 45 minut na teden. To dvoje naredi veliko razliko. Moj otrok se je angleščine učil vzporedno z materinščino. Seveda mojemu otroku ni nihče razlagal slovničnih pravil. Moj otrok še danes ne pozna nobenega slovničnega pravila, pove pa vse prav. Ampak!!! Ko se je moj otok začel učiti nemščino, pa zadeva ne gre na isti način. Ker ima otrok osem let. In je to že tuji jezik. Če se jezika učiš vzporedno z materinščino, ga ne doživljaš kot tuji jezik. Ko imaš osem let, že veš, kaj je tvoj jezik in tudi razmišljaš v tem jeziku. Moj otrok zdaj pri nemščini sprašuje, zakaj je to, kaj je to, zakaj je pa tako to. Pa se v bistvu uči na način, da iste risanke, ki jih zna napamet v angleščini, gleda v nemščini. Tako zbira besede, veliko besed. Tudi stavke in fraze si zapomni. Hoče vedeti, kako se sestavi stavek podoben tistemu, ki ga zna. Jaz sem se na stara leta začela v družbi veliko Italijanov počasi učiti italijanščino. Ogromno besed sem že znala, razumela ogromno, ampak sem v nekem trenutku ugotovila, da veliko pa ne morem povedati, dokler vsaj nekaterih osnovnih slovničnih zadev ne obvladam.
A lahko poveš še kaj več, dodaš kakšen link? Mi deluje zelo zanimiv in učinkovit način za učenje tujega jezika.
[/quote]
Z veseljem. Na primer za branje zelo priporočam knjigice Fat cat on a mat and other tales (Phonics Readers Collection), Cow Takes a Bow and Other Tales (Phonics Readers) in Llamas in Pajamas and Other Tales (Phonics Readers). Imaš tudi posamične zgodbice, ampak se bolj splača kupiti te ta debele s hardcover. Jaz sem jih kupila rabljene na Amazonu. Posnetkov s sight words imaš na YouTube na tone. Malo pogledaš, da izbereš, kateri bo otroku bolj ljubek. Lahko tudi kartice narediš, tudi kupiti se jih da.
ja, ampak otrokom sčasoma te fraze pridejo v uho, nič ni narobe s tem, ne moreš otroka v prvih razredih utrujat s pravili, če se jih še pri slovenskem jeziku začnejo učit šele v šestem razredu..ne vidim problema v tem, moj je v tretjem, večji v sedmem, oba sta začela podobno, večji zna ogromno, res je, da imajo zahtevno učiteljico, ampak po moje nič ni narobe s tem..
Mlajši v tretjem pa tudi tako, besedne zveze otrok osvoji v glavi, kaj mu koristi, da mu začneš razlagat it is..i like, nice to meet you, you are welcome..Otroku pride v glavo, da je recimo ” i brush my teeth every day”. Da se z every day uporablja present simple, nobene potrebe na začetku ni razlage po tem in onem..Ampak verjetno nikoli kasneje ne bo rekel, “i am brushing my teeth every day..ker mu enostavno ne paše skupaj itd.
daj povej, koliko imaš ti strokovnega znanja o poučevanju tujega jezika za najmlajše?
ne moreš 6 letnika učiti enako kot 10 letnika
pa o tem, kako dojenčka slovenci začnejo učit angleščine, bi tud lahko kaj povedala… da nazadnje blebetajo slangleščino, tako kot njihovi glupi starši.
otroci se začnejo učiti tujega jezika s pesmicami, s fonetiko, s pravo izgovorjavo glasov. slovnične strukture pridejo na vrsto na koncu.
Kdor ni native speaker, hoče pa svojega majhnega otroka naučiti angleško, se jaz strinjam, da naj bo čim bolj tiho. Mislim na starša. Jaz sem bila. Sem pustila, da je BBC-jev otroški program naredil svoje. Od mene otrok nikoli ne bi mogel dobiti takšne izgovorjave, kot so mu jo oni delali, ker jaz tako govoriti ne znam. Lahko še tako odlično znam angleško, bo vsak Anglež na 500 metrov slišal, da nisem njihova. Seveda pa velja, da več kot je izpostavljenosti jeziku, več je znanja. Manj kot je izpostavljenosti, manj je znanja. S 45 minutami dvakrat na teden čudeža ne moreš pričakovati, ker ga ne bo.
Kdor ni native speaker, hoče pa svojega majhnega otroka naučiti angleško, se jaz strinjam, da naj bo čim bolj tiho. Mislim na starša. Jaz sem bila. Sem pustila, da je BBC-jev otroški program naredil svoje. Od mene otrok nikoli ne bi mogel dobiti takšne izgovorjave, kot so mu jo oni delali, ker jaz tako govoriti ne znam. Lahko še tako odlično znam angleško, bo vsak Anglež na 500 metrov slišal, da nisem njihova. Seveda pa velja, da več kot je izpostavljenosti jeziku, več je znanja. Manj kot je izpostavljenosti, manj je znanja. S 45 minutami dvakrat na teden čudeža ne moreš pričakovati, ker ga ne bo.
[/quote]
no, to je res
jaz sem se na tak način naučila nemščine, ampak res, da dosti kasneje.
nemci so me spraševali, če sem njihova, ker govorim brez naglasa. to je prednost televizije…
no, to je res
jaz sem se na tak način naučila nemščine, ampak res, da dosti kasneje.
nemci so me spraševali, če sem njihova, ker govorim brez naglasa. to je prednost televizije…
[/quote]
Moja punčka se tudi zdaj na isti način kot se je kot zelo majhna naučila angleščino uči nemščino. Dobi risanke, ki jih zna na pamet v angleščini, v nemščini. In samo povezuje. Jaz se ne vpletam nič, dokler me ne vpraša kaj. Ampak zdaj pri učenju nemščine dejansko sprašuje. Ko se je tako kot majhna učila angleščino, ni nikoli nič vprašala. Samo znala je. Bi pa še to dodala, da ona ni nikoli gledala risank kar nekaj na pamet, kar je bilo na televiziji. Vse so bile načrtno izbrane in z namenom. In nikoli ni gledala slovenskih, ker slovensko se je učila v okolju, kjer živi.
daj povej, koliko imaš ti strokovnega znanja o poučevanju tujega jezika za najmlajše?
ne moreš 6 letnika učiti enako kot 10 letnika
pa o tem, kako dojenčka slovenci začnejo učit angleščine, bi tud lahko kaj povedala… da nazadnje blebetajo slangleščino, tako kot njihovi glupi starši.
otroci se začnejo učiti tujega jezika s pesmicami, s fonetiko, s pravo izgovorjavo glasov. slovnične strukture pridejo na vrsto na koncu.
[/quote]
Ne, nimam tovrstnega strokovnega znanja. Sem pa angleščino kar dobro obvladala, ker sem jo včasih precej uporabljala pri delu s poslovnimi partnerji tudi v njihovih okoljih. Otroku sem le na kratko obrazložila strukturo; je povsem zadostovalo. Kljub mojemu neobvladanju tega področja, otrok z angleščino nikoli ni imel problemov (vsa leta in na maturi 5, že v gimnaziji praksa v tujini, kasneje izmenjava), kar ni ravno pravilo, vsaj kot lahko berem in slišim. Ga moram pa ob priliki povprašati, kako neki mu z blebetanjem v slangleščini uspeva opravljati delo v instituciji v tujini, kjer se v medsebojni komunikaciji in v stroki sami pretežno uporablja angleščina.
Temu se reče “kopanje v jeziku”. Baje. Otroka naj ne bi učil slovničnih pravil, ampak naj bi jih izpostavil čimvečjemu številu jezikovnih situacij in otrok naj bi se iz tega veliko naučil. Temu je seveda res tako, če je te izpostavitve veliko, osebno bi rekla, da mora biti tega vsaj 1 uro dnevno. Če pa je to 2 ali 3 ure tedensko, pa še to v razredu, je tega “kopanja” povsem premalo za njegovo učinkovitost. To vidim sedaj že pri tretjem otroku.
Kaj to pomeni v realnosti? Vsako uro od tega “kopanja” odnesejo 10-15 novih besed, ki se jih potem učijo na pamet. To pomeni, da besedo 10x napišejo in je to to. Naj bi kar znal otrok. To se tudi preverja na pisnih in ustnih preverjanjih. In kot je rekla ena zgoraj, namesto, da bi začeli vsaj s “kopanjem” v osnovih besedah (če smo pri skupini živali): pes, mačka, pujs, krava, itd. gredo oni na raje na ježa, morske školjke, morske ježke, hobotnico in podobno. Pri gozdu pa namesto, da bi se naučili pojma gozd in drevo, je moj otrok v recimo 3 razredu znal: smreka, bor, hrast, lipa in še kakšno, pa se zdaj ne spomnim.
Od okvirov: I am, you are, he is, she is, we are, they are… to pa nič. Pa mislim, da je to ravno tako pomembno kot besedišče. Sicer hitro začenejo z “have got/has got”, ampak spet samo v stavkih. In če jaz ne bi otroku shematsko prikazala, kdaj je have got in kdaj has got, bi to osvojil, ne vem, kdaj. Tako pa je hitro poštekal pravilo in je bilo.
In še to dodajam… tu se delajo največje razlike med učenci. Ker tisti, ki nimajo doma suporta (učenega), ostajajo sami in v zaostanku (ki se pri jeziku hitro kopiči). Pa ne, ker ne bi bili sposobni, ampak ker nimajo pomoči pri razumevanju/pomnenju. Žal učiteljice zelo slabo utrjujejo pridobljeno znanje. Vidim pri svojih 3 otrokih (vsi v oš). Če ne bi jaz preverjala njihovega znanja, jim dodatno razložila nekatera slovnična pravila, jim dajala nalogice, da utrdijo razna pravila, jih “nagnala”, da se besede naučijo, ker brez učenja si jih pač ne zapomniš, ne bi bilo nič. IN bi bila namesto 5 pri ang (in nem), verjetno ena slaba 3. Pa ne ker niso sposobni osvojiti snovi, ampak ker ali ne znajo, ali pa ne razumejo.
Šola tu soustvarja socialno in intelektualno diferenciacijo povezano s starševko pomočjo. Katero koli raziskavo boste v tej smeri iskali, vam bo povedala isto. Otroci staršev, ki so glede šole “bolj skrbni”, so v šoli bolj uspešni.
Ne da je to absolutni pokazatelj kasnejšega uspeha v življenju, ampak vseeno je štart v osnovi za učno uspešnejše otroke, lažji in boljši.
Kje je torej šola? Je koncept šole res le to, da poda vsebino, kasneje pa z njo ne dela nič? jaz mislim, da bi morala šola kot taka tudi tu skrbeti za čimvečjo možnost “biti enak” pri ustvajranju pogojev za “učenje” in “suport pri učenju”. Po principu “manj je več”, pa tisto dobro utrjeno.
… lepa razlaga tega, kar se zdaj dogaja pri ang v OŠ. Sama opažam enako. In ker midva nisva bila pozorna na to, oz.nisva vedela, kaj jih čaka, imajo vsi po vrsti težave z ang. Pri tem sistemu naj bi jezik kar začutili … ja, če bi jih izpostavljali doma od majhnega, ja … vsaj uro na dan.
Tako da … otroci pravijo, naj najmlajšemu dajem risanke v ang, da ne bo tak revež 
Osebno pa obžalujem, da tega nisem delala s starejšimi. Kar so gledali TV, bi bilo najbolje v tujem jeziku, pa bi bili rešeni. vsaj delno.
zato pa mu učiteljca prebere in pove, kaj mora naredit. ko mu petnajstkrat prebere circle the girl, in pove OBKROŽI punčko, mu menda postane jasno, kaj pomeni circle. razen, če imate res trdobučneže doma.
otroci vejo več, kot si ti misliš.
[/quote]
Ne, ni tako. Učiteljica samo pove katera stran v DZ je za domačo nalogo! Ne bere nobenih navodil.
