angleščina za otroke
pozdravljeni,
prosim za vaše izkušnje z angleščino pri predšolskih otrocih. Pri katerem letu ste jih vpisali? Kje so obiskovali angleščino? Predvsem pa me zanima koliko in kaj so se naučili in če se je splačalo? Ali poznate kakšne CD-je za otroke za učenje angleščine. Sem v dvomu ali vpisati štiriletnico k angleščini ali jo sama učim ali ji kupim CD-je?
Manca
No, malo je odvisno tudi od otroka. Mi imamo angleščino v vrtcu (predšolske skupine) 3X na teden po pol ure, pa tudi v OŠ od 1. razreda dalje. Zdajšnja prvošolka jo ima tako že tretje leto, vendar je zadeva ne zanima, zna par besed in ene dve frazi iz pesmic in to je vse. No, sine (5 let), ki je začel z angleščino letos, pred cca. 2 tednoma, pa je čisto notr padel, ful je navdušen, komaj čaka dneve, ko imajo angleščino, šteje že do deset, zna eno celo pesmico in še par besed…
Ne glede na to, da (očitno) nekaterim stvar sede, jaz o angleščini (kot neki dodatni popoldanski dejavnosti) vsaj tja do 2. razreda zagotovo ne bi razmišljala. Mislim, da med ceno in tem, kar otroci morda pridobijo pri 4 ali 5 letih, ni sorazmerja.
Stara je 5 let in že tretje leto hodi v šolo angleščine (BIP). Mene je presenetilo kako veliko in dobro jih učijo. Mala je navdušena. Tam ima svoje prijatelje, drugačen način igranja, veliko rišejo in barvajo. Koliko pa bo od ur odnesla, pa se bo verjetno izkazalo šele čez nekaj let. Pogovarjati se še ne zna, zna pa veliko besed in ima zelo lep naglas, tako da ji je jezik šel že v ušesa (je pa otrok, ki mu jeziki ležijo – jaz sem namreč čisti antitalent).
Vzeti otroštvo? Neumnost!! Otrok je prvi, ki pove, če mu kaj ni všeč ali si česa ne želi.
Pri nas je bil obup in to plačujemo še danes, angleščine ne mara.Razlog je bil, učila jih je oseba, ki poučuje višje razrede O.Š. in jih je učila na enak način.Predno smo to izvedeli, je bila škoda že storjena, otrokom se je angleščina zagabila, ne samo mojemu. Tako da se dobro pozanimaj, kdo bo učil, na kakšen način, kaj in tudi vmes delaj kontrole.
Pred nekaj leti je moj sin navdušeno pritekel iz vrtca: mami, a lahko hodim na angleščino, 50 besed se bomo naučili. Pa sem mu razlagala, koliko to stane, pa da ga teh 50 besed lahko tudi jaz naučim, on pa ves zaprepaden: a ti znaš 50 angleških besed?
Še moje mnenje: 45-50,000 si, koliko stanejo taki tečaji, se meni zdi precej preveč za to, da se bo otrok družil z drugimi otroki, risal in barval ter plesal. Vse to počne v vrtcu, pa popoldne s prijatelji. Angleščine, kolikor se je naučijo na takih tečajih, se bo pa z lahkoto naučil tudi kasneje v šoli.
Moj sin je lani hodil na integrirano angleščino v sklopu vrtca in se je čudovito obneslo.Ni profesor anglešine, predvsem loči angleščino od materinega jezika.Mislim,da ni bistvo v številu besed,pesmic,… temveč v zabavi, veselju in igri.Letos nadaljujemo, ponovno v enaki obliki, skupaj z vzgojiteljicama in vsem prijatelji v skupini.
Bistvo je, da je na pravi način prikazana-naučena angleščina..to pa pomeni, na prijazen, sproščen način…zabava, igra, glasba,didaktika- motivacija, da otrok sploh ne ve, da se uči angleščino. Če je to na tak način, potem je to vredu, vse ostalo za tako male otroke odpade!
Ampak ponavadi ob predstavitvi to povedo, praksa pa pokaže vse drugo, zato je treba delati kontrole, kajti tako mali otrok itak ne bo povedal prav veliko kako se učijo. Če je jezikovna šola vredu, ne bodo ugovarjali, ko boš želela biti kakšno uro med njimi in tako boš hitro dojela če je to to, kajti igrati celo uro je težko, sploh med malimi, bodo hitro dejali, danes je pa drugače;))
No, jaz pa z druge strani (p.s. Enka, se mogoče poznava, nekam sumljivo klapa tole, kar si napisala;-))))
Učim angleščino v vrtcih in v prvi triadi oš. Ne po metodi klasičnega zbiranja besedišča, ampak globalno, skozi ples, pesmice, gibalne igre, pravljice ipd. Večina otrok precej odnese od teh uric, morda na začetku zgleda povsem brezveze, vendar otrok dobi dve pozitivni izkušnji; ljubezen do učenja jezika in melodijo jezika. Slovnične strukture in besedišče pridejo pozneje in iz izkušenj lahko povem, da ti otroci kasneje povsem drugače in bolj globalno sprejemajo angleški (in tudi druge tuje) jezik. Letos recimo po naključkju učim tudi en deveti razred; in to otroke, ki sem jih učila od 1- do 4. razreda in sem dobesedno paf, kaj vse znajo, kako dobro se izražajo. Pa učim srednji nivo, kjer naj bi bili povsem popvrečni učenci.
Je pa seveda pomembno, kakšen tečaj otroku ponudite. Če je to klasična angleščine se ne bo naučil nič več kot barve, števila in živali in je to metanje denarja stran. Vse to bo še stokrat ponovil v drugi triadi, ko je angleščina na urniku.
Je pa res, kot pravi Enka, da nekatere otroke to pritegne bolj, druge pa veliko manj. POskusiti vsekakor ni greh.
Lp Andreja
Hoj, tako bo. Se mi zdi da vem;-))) Sta oba otroka na črko A. (sin in hči namreč)? Predvidevam predvsem glede na starost in tvoje (ups, zdaj bi skoraj morala reči “vaše” glede na relacijo;-))) opažanje glede motivacije za angleščino. Opažam isto in se mi zdi izjemno zanimivo, kako dva otroka tako različno sprejemata to metodo. In to iz iste družine. Sicer pa je tudi pri nas tako, da sta si punci kot noč in dan.
Ja, tudi jaz imam prvošolko, ki je nadvse zadovoljna s šolo in uživa stokrat bolj kot v vrtcu. Zanimivo, saj se mi je zdelo, da se ji bo pošteno kolcalo po vzgojiteljicah in prijateljicami.
P.S. Tvojo hči in L. še velikokrat omeni, predvsem, da ju bo povabila na rojstni dan;-))))) Tako da se morda še kaj vidimo (hi, hi maja enkrat!).
Pozdravček
Andreja
Muma, me veseli, da se ti zdi zanimivo. Sicer pa brez skrbi. Otrok, ki ne želi sodelovati, pač ne želi. Silim nikogar, je pa zanimivo, da se jih večina potem kar priključi ali pa se iz varnega kotička hihita in opazuje.
Program peljem pod okriljem projekta, ki ga je v Slovenijo pripeljal g. Wambach iz Belgije. Na začetku res zgleda grozno težko, vendar po 500+ urah seminarjev in delavnic dobiš občutek in je vse veliko bolj naravno in enostavno. Veliko raje učim tako, kot po klasičnih programih (sem prej učila 2 leti čisto klasiko in mi je bilo grozno moreče). Pravzaprav je največ dela pri načrtovanju, ker mora biti zadeva integrirana v temeljni program, kii ga izvajajo vzgojiteljice.
Pa še za tolažbo; pravzaprav ne vem, katera je “tvoja”, ker so trenutno 4 take, ki se še izogibajo, ene manj,druge bolj, tako je vsako leto in do zdaj še nisem imela otroka, ki se po mesecu dveh ne bi povsem unesel in začel sodelovati enako kot drugi. Tako, da nič ne skrbi in se ne obremenjuj. Pusti otroku čas, ne drezaj vanjo, če pa sama kaj pove, pa nastopi pozitivno in se delaj navdušeno. Tako ji boš najbolj pomagala.
Pozdravček!
Andreja
He, he, si taprava tršica. Sem šele pred par dnevi ugotovila, da moj tamlajši A. nima pojma, čigava mamica si. In sem ravno takrat pomislila, da mogoče tudi ti ne veš, čigav je on :-))). Pa vidim, da ti je vse jasno. Sedi, pet ;-).
Tudi naša prvošolka se velikokrat spomni na tvojo deklico (mi je prav zanimivo, kako sta se navezali v tistem zadnjem tednu vrtca, ko sta ostali sami), vzame v roke slikico, ki jo je narisala za spomin… Tako da se zagotovo vidimo že prej, ker mi praznujemo februarja :-))).
Me veseli, da se tudi A. spomne moje.
Tvoja pikca imata eno tako tipično podobnost, da sem takoj vprašala vzgojiteljico, če je njen bratec. Pa ne skrbi za ta veliko, saj sodeluje, pa tudi ni videti, da bi jo angleščina morila. Mi je že prejšnja učiteljica omenila, ko mi je “predala” otroke, da je bolj zaprta in se nerada izpostavi, vendar to ne pomeni, da v glavici ne preskakujejo iskrice. Eni otroci so kot gobice, srkajo in srkajo, potem pa nekega dne butne ven s potenco. Pravzaprav jih je takih precej. Če z njimi delaš bolj v rokavičkah in jih ne izpostavljaš stresnim situacijam, se slej ko prej osvobodijo zavor. Enostavno se jim odpre in vse tisto, kar so prej pasivno sprejemali postane zelo aktivno. Ima še veliko časa.
Pa na snidenje februarja!
Nočko
Andreja
Hvala za vzpodbudne besede! Pa saj ni, da se sekiram, veš. Prvo leto angleščine ful ni marala, lani je ni več motila, letos ji je itak že čisto normalna zadeva… Je pa pač ne obožuje, pa kaj? Saj dobro računa :-))) Sem pa prepričana, da če kdo, potem jo ji boš približala ti. Si učiteljica po njenem okusu :-). Je zadnjič rekla, da sta ji dve učiteljici všeč, dve pa ne. Ti si med prvima dvema :-))).
Lahko noč tudi tebi!