Pa dobro, no, naj mi kdo razloži……

Ima učbenik-besede….delovni zvezek-besede, poleg tega dobi še ogromno nekih listov, papirjev, kjer so čtiva za branje-spet učenje besed. Slovnice zelo malo. Kje je tu smisel?.

In fora je v tem, da niti ne ve, katere besede so bolj uporabne od drugih, kaj bo butast prfoks sploh dal v testu.

Kako vaši gimnazijci to dojemajo?.

Jaz sem bila tudi gimnazijka, to je bilo že ohoho-35 let nazaj, ampak sem imela iste probleme. Zdaj jih ima moja hči.

Sploh ne vem, kaj naj rečem.

Hm, na srednji V. Stopnja pa samo dr…anje slovnice. Testi za vstavljanje časov, if stavkov…

Ustno skoraj ni…

Samo slovnica brez besednega zaklada, torej novih besed, ne pomeni ravno veliko.

Mi smo morali pisati tudi spise, kjer nisi vnaprej vedel naslova in teme. In tega ne moreš, če ne poznaš besed in fraz.

Nam je prfoksa tumbala, da so najbolj pomembne besede, torej besedni zaklad. Torej besede, besede …

No pri nas se to dogaja ze v osnovni.. Osmi, deveti razred sploh..Kot si ti napisala.. Besede v ucbeniku, besede DZ.. In potem da se kup nekih kopij zraven.. Pa besede iz nekega sklopa, ki so totalno nepomembne za vsakodnevno uporabo in splosno znanje, recimo naravne katastrofe.. Podrobnosti v nulo, se v slovenscini joh ne poznamo.. Pa recimo ene 25 vrst razlicnih obuval, ki se v slovensini ne locis razlike.. Komu na cast..

Slovnice pa za vzorec ja..

Totalno brezveze, isto opazam pri nemscini pri vecjem na gimnaziji..en kup kopij in ucnih listov zraven, ki ne ves, kaj bi si s tem.

Ucbenik pa neuporabljen..

Opazam, da je ucenje jezikov na solah povecini  katastrofa, osnovnih in srednjih..

Na naši gimnaziji učiteljica angleščine z nami ni spregovorila besede v slovenščini vsa 4 leta! Ampak to so bili eni drugi časi:)) Že v 1. letniku smo pisali spis o smrtni kazni – ali smo za ali smo prozi in utemeljitev tega na najmanj dveh straneh A4 formata. Slovnico smo se tudi učili, vendar je bil ogromen poudarek na besednem zakladu. Naučila nas je odlično.

Naš je imel vsak teden en članek za napisat obnovo in zraven razlago novih besed. Sam našemu, kateremu jeziki od nekdaj laufajo, ni predstavljalo to nobenega problema. Je bila pa fizika bolj jeba.

Nas so tudi na veliko posiljevali z besednim zakladom.
Dodatna fora pa je še bila, da so iskali čimbolj eksotične besede, ki jih sicer zlepa ne slišiš in uporabljaš.
V bistvu je prfoksa iskala način, kako te zafrkniti. Sem nekoč potem poizkušal test rešiti v slovenščini, pa ni šlo gladko.

Naša pa je – prvo uro v prvem letniku, ko se je predstavila in povedala, da nas bo učila angleščino in pri njenih urah se govori angleško. In enako pri nemščini, dve leti nas je učila ona, potem so nam jo zamenjali.

Nas so tudi na veliko posiljevali z besednim zakladom.
Dodatna fora pa je še bila, da so iskali čimbolj eksotične besede, ki jih sicer zlepa ne slišiš in uporabljaš.
V bistvu je prfoksa iskala način, kako te zafrkniti. Sem nekoč potem poizkušal test rešiti v slovenščini, pa ni šlo gladko.

To si čisto prav povedal. Posiljujejo z nekimi eksotičnimi besedami, ki bi jih še čistokrvni  Anglež, domnevam, težko razumel. Za pouk tega jezika na srednji šoli moraš biti že več kot native speaker.

Pri nas je šla sinu angl na gim mimo, sploh ni kaj dosti delal, matura višji nivo, vse BP. Je pa vse prostočasne aktivnosti počel v angleščini.

Ne vem o čem sploh pišeš. Naš končuje gimnazijo in angleško govori tekoče in pravilno, vsaj tako pravijo naši službeni kolegi iz UK. Obvlada še razne dialekte, tako da včasih sogovornik misli da je Škot, Irec ali iz J. Afrike…

Imam občutek, da je to kakšno znanje jezika odneseš iz gimnazije bolj odvisno od posameznega človeka, kot od sistema.

A lahko napiseta nekaj primerov teh eksoticnih besed?

Kako vam je to uspelo?

Poleg redne šole še kak tečaj, jezikovna šola … ali samo tisto, kar se učijo pri pouku?

Preštopal je te dežele.

serendipity, maroon, peregrinate, impeccable, bibble, kettle, obdurate, ennui, equivocate …

Je ze kar lepo stevilo let od mojih let na gimnaziji. Imeli smo prfokso, ki je samo driblala pravila. Jaz sem se anglescine oz besed naucila s tv. S prevodom. In sem delala po obcutku. Nikoli nisem vedela pravila. Ampak ona je hotela definicije in itak sem komaj zvozila. Ni bilo pomembno znanje, ampak tisti njej kalup. Brez veze

Tega nisem jaz napisal – nekomu je všeč moj nick… Odgovorim na vprašanje v naslednjem postu.

He he, pri mojem isto..A to imajo kak fetis na te redke besede, ki jih se domacini ne poznajo?

Nič zelo posebnega, le dana nadarjenost za jezike in veliko interesa. Nobenih tečajev ali dodatnih šol. Ko je bil majhen sva – kadar nisva želela da razume – se doma pogovarjala v angleščini. Zelo hitro ni šlo več, ker je razumel vse. Potem… je bilo veliko zanimanje za računalnike in elektroniko in je raziskoval in se učil po netu – US šole in univerze imajo veliko brezplačnih materialov na netu, veliko je tudi kvalitetnih YT videov, vse je v angleščini  – in vse to je požiral kar naprej. Začel se je pogovarjati v raznih interesnih združenjih in skupinah po svetu o temah ki so ga zanimale (ja, tudi Discord in online igrice) – in ker je kot tipičen najstnik hotel biti enak drugim v skupini – se je naučil govoriti z npr irskim ali avstralskim naglasom…

Učiteljica oz pouk… pa bolj za preverjanje če ima prav, kadar je bil v dilemi.

—-Dejansko so serendipity, maroon impeccable, kettle zelo pogoste besede, dobesedno vsakdanje. Namesto bibble se bolj pogosto uporablja slurp, a je odvisno od regije. To je tako pogosta beseda, da se celo nekemu napitku rece slurpy.

They rely on serendipity/ life is a strange serendipity/ I believe in serendipity

a) His maroon car is a clunker. Maroon is an ugly colour.

b) The boat was marooned on a rocky shore. He was marooned in the park (his friends left him). They became marooned (stranded) in the middle of nowhere by the snowstorm.

Let me put the kettle on – cak, da pristavim vodo ( kotlicek za vodo na stedilnik)

There is no household in England without a kettle. Every household in England has a kettle.

That’s a different kettle of fish – zelo pogosta fraza, ki pomeni, to je pa cisto nekaj drugega

The pot calling the kettle black – idiom, ki pomeni da nekdo kritizira drugega za napake, ki jih ima sam

Ostale besede s seznama naj bi poznali dijaki do konca srednje sole, vsekakor pa tisti, ki nameravajo na univerzo.  Toliko o tem, da se domacini ne poznajo teh besed.

Her husband has impeccable manners. His English is impeccable, but not yours.

We saw a peregrine falcon yesterday.

Mind your manners! Don’t slurp your soup!  – rece mama otroku.

Some Mon mothers are extremely obdurate when it comes to their children. With their obdurate attitude they are not helping their children succeed in school.

Politicians use equivocate language on purpose in order to deceive their citizens.

When your kids have too much time on their hands, ennui settles in.

Jaz sem bila tudi gimnazijka, to je bilo že ohoho-35 let nazaj, ampak sem imela iste probleme. Zdaj jih ima moja hči.

Problemov nisi imela istih, ampak enake. To bi kot gimnazijska maturantka morala vedeti. In ocitno nisi imela problemov z besednim zakladom samo pri anglescini.

ja samo piflanje enih pravil in pisanje testov, o konverzaciji ne duha ne sluha. Nobenega pogovora, samo dudlanje besed in pravil. Ti učitelji itak ne znajo angleščine uporabčjati v pogovoru, so samo naučeni slovnico.

A ti jo obvladas konverzacijo? Po prebranem sodec, ti se slovenska dela tezave.

A ti povem, kako gre v eni soli na zahodu? Sola je angleska, a se otroci od vrtca naprej ucijo francoscino. Vsak teden od male sole naprej otrok prinese domov seznam 20 besed, ki se jih mora nauciti na pamet do naslednjega tedna. V prvem razredu, ko ze znajo brati, dobijo tudi kratko zgodbico v 2 ali 3 odstavkih, ki vsebuje nekaj od 20 besed. Zgodbiico preberejo doma. Starsi morajo pkljukati v belezko, da so se otroci naucili besede in da so prebrali zgodbico.  Francoscino imajo vsak dan. Do 7.razreda govorijo tako dobro, da imajo del rednega pouka v francoscini.  Ce bi kaj takega uvedli v Sloveniji, bi se vam do konca strgalo. Ker otrok mora biti butast, a ne.