Naslednji teden se odpravljam na zimovanje z otroci (starost 6 – 12 let), pa nabiram ideje, kako “zaposliti” otroke oz. kako jim pripraviti čim lepše počitnice.
Malo sem že pobrskala po postu o animaciji med nedeljskim Dedkom Mrazom, nekaj imam že svojih idej.

Zaenkrat imam v mislih:
– izdelava novoletnih okraskov (barvanje storžev, orehov…)
– pobarvanke (z novoletnimi motivi) + risanje
– rože iz krep papirja
– oblikovanje iz slanega testa
– hobotnice in pajki iz volne
– zapestnice, verižice iz polžkov
– servietna tehnika
– večerne pravljice
– kakšen kviz oz. varianta “pokaži kaj znaš”

Zraven bo seveda še smučanje, pa razni pohodi, mene pa v glavnem zanimajo kakšne “ustvarjalne” zadeve.

Ima še kdo kakšno idejo? Nekaj, kar ne potrebuje preveč materiala (čim cenejša varianta v glavnem), kar bi bilo otrokom zanimivo.

Prebrala sem, da je Tinkara C omenjala prstne lutke – mi lahko kdo pove kaj več o tem? Kako jih narediti?

Torej, čim več idej in predlogov – LEPOOOOO PROSIM!!

🙂

izi, pizi 🙂

delaš jih iz papirja
najpreprostejše so take, da narišeš nek lik, denimo žival, kralja, kraljico (cca 7 cm visoko) ali pa zgolj obraz (kar je za majhne prstke še bolje) in potem zadevo izrežeš, pobarvaš, nalimaš gor še kakšne koščke blaga, perja bleščic itd., lahko dolepiš ušesa, brke … in potem zadaj narediš zanko za prst – trakec papirja zviješ v rinko in pritrdiš na zadnjo stran in je lutka narejena. Mi smo potem v škatli za čevlje naredili gledališče 🙂

druga varianta je pa prav tako izi.
je pa primernejša za tiste stvari – oz. živali, ki so bolj vodoravno postavljene – zakaj? ker denimo narišeš ribo ali kravo ali muco (tu so liki lahko večji cca 20 do 25 cm), potem pa jo pobarvaš, vse nalepiš in … razrežeš, ampak tako, da lahko zadevo uporabljaš z dvema palčkama. (joj, a je jasno) Denimo riba je lahko taka, da jo narišeš, pobarvaš, potem pa ornk razrežeš naravnost čez trup (po širini, ne dolžini), potem pa vzameš selotejp in te dele spet zalepiš skupaj, ampak ne tako, da se stikajo, pač pa z nekaj mm prostora. Tako imaš ribo spet celo, ker pa je razrezana, je bolj gibljiva na teh “sklepih”. na glavi in na repu pritrdiš palčki oz. še bolje slamici in ribo s premikanjem palčk “vodiš”.
Če imaš kravo, ji odrežeš in znova zalepiš glavo (na gatero potem pritrdiš palčko), pa ene dvakrat čez trup reži & zalepi (repa raje ne, ker je premajhen), tam na zadnjem delu trupa pritrdiš še eno palčko in imaš spet zelo gibljivo lutko :)))
Varianta je še, da namesto selotejpa uporabiš tale pisemske zakovice (bunka z dvela repokoma, ki ju razširiš), pa narediš na odrezanim delih luknjo, obe dela pokriješ, in skozi luknjo spelješ zakovico. Taka lutka ni toliko vodoravno gibljiva (kar je denimo kul pri ribi), pač pa lahko tako narediš bolj lutke, ki rabijo premikat dele gor-dol – denimo glava pri kravi, pa tudi ljudi lahko tako narediš, le da potem moraš vsak del, ki je giblljiv, premikati z lastno palčko. (ali pa na eno palčko pritrdiš možicevo levo roko in nogo in na drugo spet desno roko in nogo)
A sem bila dovolj jasna? Če ne, ti eno tako lutko vržem v pismo, pa boš bolj vedela, kako mislim …
T.

aja, lahko pa seveda tistro prvo verzijo lutk tudi pritrdiš na slamico, a nede …

Tinkara,
tista prva varianta mi je bila takoj jasna, pri drugi pa sem morala še enkrat prebrat. :))
Zdaj razumem.
Ideja s škatlo za čevlje in gledališčem je pa super.
Hvala!

Še vedno pa zbiram predloge ustvarjanje.

🙂

ja, pa oproščam se ti za tipkarske napače ;))), ampak sem pisala na zeeeelo hitro /tik pred sestankom, ki je seveda potem odpadel/:))))
T.

Napače… ;))))

to je bilo pa nalašč, veš :)))))))

Saj vem in mi je bilo posrečeno. Smo se kot otroci včasih pohecali, da ima kateri izmed nas “govorno napačo”, ker se mu je pač v nekem trenutku malo zapletel jezik.
Pa še zdaj se včasih nasmejimo na ta račun, kadar se sreča stara klapa in obuja spomine na (brezskrbno) otroštvo.

pri nas smo enako rekli – oprosti, imam govorno napačo – ali pa – oprosti, sem se zmočil …
T.

Uf, Tinkara – hvala za idejo za lutke. S tamalo bova kar danes začeli (sva hoteli peči, pa nisem šla v trgovino:)).
Veš, tudi bolezen ima svoje dobre strani – preživljava lepe trenutke samo midve in počneva stvari, ki so navadno težje izvedljive ob 18mesečnem bratcu (ki ga sedaj pazijo stari starši, da se ne bi kaj nalezel oz. če se je že – da ne bi nalezel sovrstnikov v varstvu)