Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Anksiozen pes

Anksiozen pes

Pozdravljeni,

ce mi lahko kdo pomaga s kaksnim nasvetom, izkusnjo, bom zelo vesela.

Namrec imam zelo plasnega oz anksioznega psa in bi rada vedela (iz prve roke in prosim ne od ljudi, ki se niso imeli psa) kako ali ce sploh so uspeli omiliti ta strah.

Pes je star deset mesecev in je ze od malega zunaj bolj plasen zdaj pa se njegov strah le se stopnjuje.

Psov se ne boji in je zelo druzaben, boji pa se recimo zvoka motorja, zaviranja koles, elektricnega skiroja na plocniku, potovalnega kovcka na kolesih, vran itd. Dostikrat se boji tudi “brez razloga”- med igro s svojimi pasjimi prijatelji kar na enkrat spusti rep in zacne prestraseno gledati v nebo (na nebu ni nicesar) ter zacne panicno bezati, v tistem trenutku seveda ne poslusa nic in ga tudi ni mogoce pomiriti. Ko ga dam na povodec panicno vlece, da ga komaj drzim in vsakic sem v strahu, da bo premocen in bo zbezljal na cesto. Drugi primer je, da ko greva ven, recimo ne smem iti z njim po desni strani dolocene ceste (ceprav tam ni nic razen ograje), ce greva po levi strani, pa je vse ok.

Jaz si tega res ne znam razloziti in me zanima ali je imel kdo od vas ze taksne oz podobne izkusnje in kako jih je resil ali vsaj omilil.

Pes je doma vesel in ne bojec, tudi sesalca se ne boji. Slabi izkusnji je imel le dve, ko je v daljavi pocila petarda in ko so se vanj zapodili trije majhni psi. ceprav mislim, da to ni vzrok njegovih strahov.

Prosim za kaksen nasvet.

 

 

 

 

 

Mogoče gre za kako zdravstveno težavo. Povprašaj veterinarja, najbrž bodo psa dali na rentgen in še kake druge preiskave.

pojdi do veterinarja, naj ga pregleda in poda svoje mnenje.

sicer pa lahko poskusis tudi z zeliscnimi tabletami, recimo pasijonka (ene so Anxemil, imajo tudi neke kapljice) ali Persenom. Mogoce dajes nekaj casa in vidis, ali je sprememba.

nova
Uredništvo priporoča

Ne potrebuješ veterinarja – vse so glasni zvoki in “čudni predmeti”. Psa potolaži, s tem, da mu poveš, da vidiš/slišiš in je vse vredu. Npr. To s koleščki po asfaltu – to ropota: že prej ko vidiš (preden je panika) psu reči npr. “O, a je potovalka – se bova umaknila” in se umaknita na travo, in počakajta, da gre mimo (vmes, ga lahko tolažiš, božaš, daješ priboljške, pa se vljudno opravičiš, da se kužek pač boji), in gresta dalje. Potem pa vaditi – ene 3x bo hudo, potem pa občutno izboljšanje, navada pa po ene 30x.

Najpomembnejši je tvoj miren odziv (ne ignorirati – ignoriranje bo poslabšalo).

Pač ena butasta fora: za psa je tako kot, če bi tebe vesoljci ugrabili in te imeli na Marsu za ljubljenčka – če bi tebi en vesoljec delal wawawa, ne bi imela pojma kaj hoče od tebe. Pač konsistentna, sočutna vzgoja in nenehna repeticija. Pes se trudi po svojih zmožnostih – če vidi, da ti “tudi” vidiš, da je ena vrana tam in te ne moti, ne bo imel pretiranega razloga zakaj bi njega. Če tebe panika zgrabi, kako bo šel pred avto, bo pes zaznal “avto-panika-nevarnost” in bo še prej skočil v avto.

Zaznaj, nakaži, da si zaznala in meniš, da je vredu. Potrpljenje.

(Opomba, za strah pred motorjem pomaga vožnja v avtomobilu).

Lp

Sem videla na posnetkih, ko pes ni hotel it iz hiše levo na sprehod, samo desno. :))) Koga, ki se z vzgojo ukvarja,bi morala najeti.

Jaz imam srečo, moja se ne boji petard, še zanimajo jo. Nalaja pa snežake in palčke. Pa čist nora, če gre k veterinarju, cel žur ji je.

Hvala vsem za odgovore.

Anonimno4811,

psa se v trenutku panike nikakor ne da potolažiti. Nemogoče, ker on vidi samo kako bi zbežal, za ostalo je gluh in slep. Lahko mu mirno prigovarjam, ponujam priboljške…ni efekta. On vidi samo recimo kovček in beg…

Glede vran, jaz jih seveda ignoriram, pomaga to žal ne. Ko začnejo vpiti nanj je konec, ne glede na to kako jaz reagiram.

Z avtom pa se sicer zelo rad vozi.

Hvala vseeno za čas in napisano, vsako mnenje je zelo dobrodošlo.

 

Hvala za odgovor. Tukaj ne gre za kaprico psa, da noče po desni strani (točno določene) ceste ampak za strah pred nečim kar bi bilo tam, čeprav tam vsaj iz človeškega oz mojega vidika ni nič.

    Najverjetneje bom morala z njim na pregled k veterinarju.

Vem o čem govoriš. Pri nas bi se skril v mišjo luknjo, če bi se lahko. Tako pa samo rep med noge in brezglavo laufa okoli.

Pri nas se boji sobotne sirene, je pa mel tudi se kaksen drugi strah, npr. grmenje.

Trenutno odpravljamo strah od sirene, samo je zal ke prvo soboto v mesecu.

Zadeva je preprosta. 2 minuti pred dvanajsto se pričnem intenzivno igrati s psom, da je njegova koncentracija na meni, in siveda imam goro dobrot pri sebi za tisto eno minuto.

V kolikor glih ne teče po žogico, ko se sirena oglasi, mu vzžem na tla goro dobrot in mu ukažem, da išče. 8. sobota za nami in stanje je precej boljše.

Sicer se strzne, ko se oglasi sirena, vendar išče oziroma prinaša žogico naprej.

Isto je bilo z grmljenjem, samo ker je le to bolj pogosto, sva hitro režila. Zunaj in igra ter iskanje hrane.

Kot so ti pa ostali že napisali, je pa bistvo, da si ti mirna, ker on voha tvojo napetost.

Kar se kovčka tiče, bi jaz kar lepo prinesla pred njega en kovček, da ga dodabra razišče, in potem bi probala več načinov: da išče hrano, jaz premaknem kovček oziroma kdo od otrok ga vleče mimo njega. Prvo na večji razdalji in nato vse bližje.

Sej boš zmogla. Sicer tujah okoli mene vozijo psa zaradi strahov k psihiatru, ampak še nisem dobila podatka, kako dejansko ta psu pomaga :/ vem pa da kar dosti plačujejo

Odgovor na objavo uporabnika
samo clovek, 01.07.2022 ob 23:00

Hvala vsem za odgovore.

Anonimno4811,

psa se v trenutku panike nikakor ne da potolažiti. Nemogoče, ker on vidi samo kako bi zbežal, za ostalo je gluh in slep. Lahko mu mirno prigovarjam, ponujam priboljške…ni efekta. On vidi samo recimo kovček in beg…

Glede vran, jaz jih seveda ignoriram, pomaga to žal ne. Ko začnejo vpiti nanj je konec, ne glede na to kako jaz reagiram.

Z avtom pa se sicer zelo rad vozi.

Hvala vseeno za čas in napisano, vsako mnenje je zelo dobrodošlo.

 

Tako kot pri dojenčku – ujeti moraš preden se razjoka… Vrane ne moreš, študenta s potovalko še lahko. Če res ne gre pa se obrnita pa v drugo smer (če je statični predmet za 180, če gre proti vama pa za 90 – če gre en s potovalko proti vama ne “bežati” če je ena vrana na drevesu pa za 180). Če imaš zaradi velikosti psa težave pri obvladanju poskusi z naglavnimi ovratnicami.

Pa kot sem rekla – NE SMEŠ IGNORIRATI ! Predstavljaj si, da ti doma nekaj začne goreti in ko laufaš naokoli in lajaš “požar” te vsi ignorirajo – tako pes doživlja. Moraš mu nakazati, da si vrano videla in te ne moti, da je tam. To je ful velika razlika.

Okoli tega z motorjem avtomobila – na kaj reagira? Na zvok, na premik, na ljudi, ki se pripeljejo? To so zelo različni sprožilci, in ni nujno anksioznost.

Pa @koliko766 je dal/a dober nasvet – preusmeritev pozornosti je tudi dobra taktika.

Anonimno4811 in koliko766, hvala lepa za oba odgovora.

Po pravici povedano, niti priboljški, niti preusmerjanje pozornosti, popolnoma nič ne pomaga. Ko se nečesa ustraši je konec, ni stvari, ki bi ga pomirila.

Verjamem, da mu doma lahko preusmerila pozornost, ker veš kdaj bo sirena in si pripravljena, pa tudi pes je takrat v varnem okolju, doma.

Zunaj pa ne moreš predvideti, niti preprečiti dogodkov. Kako predvideti ali preprečiti, da ko greš mimo hiše, človek spusti rolete in v psu sproži napad panike, kako preprečiti, da na pločniku nekdo pride nasproti s kovčkom na kolesu, poštar s svojim vozilom, ko ga zagledaš in se hočeš umakniti, je že zdavnaj prepozno.

Danes sem privlekla na plan kovček na kolesih in ga postavila na hodnik kjer je imel neposreden pogled nanj, prišel je ga pobijal in se ni več zmenil zanj. Potem sem začela s kovčkom voziti po stanovanju in pes se je hotel igrati z njim in ga loviti.

Na YouTubu sem našla posnetke motoristov in povečevala jakost zvoka, dvignil je glavo, malo radovedno poslušal in spet nadaljeval s počitkom.

Ampak žal je zunaj popolnoma druga zgodba.

Pred dobro uro sva šla na sprehod, po 2 minutah sprehoda ga je spet zajela panika, začel je gledati v nebo in mi uspel uiti. Našla sem ga pred hišo. Sem popolnoma izčrpana in res ne razumem kaj se dogaja.

Sem kriva jaz, sem naredila kaj narobe? Verjetno bi vedela. Je imel kakšno slabo izkušnjo, ki sem jo spregledala? Ampak kako spregledaš slabo izkušnjo? Je ne.

Res ne razumem in ne vem. Vse se je začelo, ko se je veselo igral s svojimi pasjimi prijatelji in kar na enkrat začel gledati v nebo in brezglavo letati na okoli oz bežati. Na nebu ni bilo ničesar. Od takrat se rapidno poslabšuje.

Je bil pa od majhnega bolj boječ ampak nič pretresljivega.

Vem, da je težko razumeti in hvala vam, ker želite pomagati z nasveti.

 

 

 

 

 

Odgovor na objavo uporabnika
samo clovek, 02.07.2022 ob 23:12

Anonimno4811 in koliko766, hvala lepa za oba odgovora.

Po pravici povedano, niti priboljški, niti preusmerjanje pozornosti, popolnoma nič ne pomaga. Ko se nečesa ustraši je konec, ni stvari, ki bi ga pomirila.

Verjamem, da mu doma lahko preusmerila pozornost, ker veš kdaj bo sirena in si pripravljena, pa tudi pes je takrat v varnem okolju, doma.

Zunaj pa ne moreš predvideti, niti preprečiti dogodkov. Kako predvideti ali preprečiti, da ko greš mimo hiše, človek spusti rolete in v psu sproži napad panike, kako preprečiti, da na pločniku nekdo pride nasproti s kovčkom na kolesu, poštar s svojim vozilom, ko ga zagledaš in se hočeš umakniti, je že zdavnaj prepozno.

Danes sem privlekla na plan kovček na kolesih in ga postavila na hodnik kjer je imel neposreden pogled nanj, prišel je ga pobijal in se ni več zmenil zanj. Potem sem začela s kovčkom voziti po stanovanju in pes se je hotel igrati z njim in ga loviti.

Na YouTubu sem našla posnetke motoristov in povečevala jakost zvoka, dvignil je glavo, malo radovedno poslušal in spet nadaljeval s počitkom.

Ampak žal je zunaj popolnoma druga zgodba.

Pred dobro uro sva šla na sprehod, po 2 minutah sprehoda ga je spet zajela panika, začel je gledati v nebo in mi uspel uiti. Našla sem ga pred hišo. Sem popolnoma izčrpana in res ne razumem kaj se dogaja.

Sem kriva jaz, sem naredila kaj narobe? Verjetno bi vedela. Je imel kakšno slabo izkušnjo, ki sem jo spregledala? Ampak kako spregledaš slabo izkušnjo? Je ne.

Res ne razumem in ne vem. Vse se je začelo, ko se je veselo igral s svojimi pasjimi prijatelji in kar na enkrat začel gledati v nebo in brezglavo letati na okoli oz bežati. Na nebu ni bilo ničesar. Od takrat se rapidno poslabšuje.

Je bil pa od majhnega bolj boječ ampak nič pretresljivega.

Vem, da je težko razumeti in hvala vam, ker želite pomagati z nasveti.

 

 

 

 

 

najdi na netu psuprijazen.si

Točno s tem se ukvarjajo, med drugim.

 

 

@samoclovek

Od enkrat ne bo nič – vaja dela mojstra. Bom vseeno šla po odstavkih.

Po pravici povedano, niti priboljški, niti preusmerjanje pozornosti, popolnoma nič ne pomaga. Ko se nečesa ustraši je konec, ni stvari, ki bi ga pomirila.

Verjamem, da mu doma lahko preusmerila pozornost, ker veš kdaj bo sirena in si pripravljena, pa tudi pes je takrat v varnem okolju, doma.

Zunaj pa ne moreš predvideti, niti preprečiti dogodkov. Kako predvideti ali preprečiti, da ko greš mimo hiše, človek spusti rolete in v psu sproži napad panike, kako preprečiti, da na pločniku nekdo pride nasproti s kovčkom na kolesu, poštar s svojim vozilom, ko ga zagledaš in se hočeš umakniti, je že zdavnaj prepozno.

Moraš ujeti preden se razjoka in imeti situacijo pod nadzorom – in ja, je lažje rečeno kot storjeno. Ne vem koliko časa ga imaš in kako izkušena si: tudi nepredvidljive situacije so do neke mere predvidljive npr. Moj se je zelo bal avtov (zvoka) in sva se uvajala na zvok avta z daljšimi sprehodi po območjih umirjenega prometa in časih, ko ni veliko avtomobilov (npr. Opoldne, mimo parkirišča) – ker sva lahko. Veliko lažje je “ujeti” en počasen avto na parkirišču kot tovornjak na prometni cesti. Izpostavljala pa sva ravno toliko, da je šel iz cone udobja in ne v paniko.

Poštarji so podobna stvar, imajo svoje urnike in poti – kot sem že napisala: morajo ujeti preden se razjoka, mu nakazati, da si zaznala potem pa počakata, da gre mimo s priboljški, če pes še ne zmore obvoz. Ne sme ti zbežati – to ga lahko avto zbije ali pa se s kom stepe… Poskusi z naglavnimi ovratnicami, če ga ne obvladaš (it’s me or the dog je na YouTubu – pač tam so te tehnike pokazane: začneš piskati, če pes postane živčen narediš takoj obvoz).

Sosedove rolete so nepredvidljive popolnoma: to je res, ni pa nekaj kar je nenehno – odzval se bo vedno, splašil pa ne nujno: preusmeritev in tolažba (žal res ni druge in ni od samo enkrat). Imata kliker ali piskajočo igračo – nekaj z unikatnim zvokom: to je tudi preusmeritev pozornosti, drugače pa začni sama piskati, žvižgati – nekaj kar ne počneš normalno, da je unikatni zvok preusmeritve pozornosti (pa seveda nagraditi vsakič ko se odzove).

Danes sem privlekla na plan kovček na kolesih in ga postavila na hodnik kjer je imel neposreden pogled nanj, prišel je ga pobijal in se ni več zmenil zanj. Potem sem začela s kovčkom voziti po stanovanju in pes se je hotel igrati z njim in ga loviti.

To s kovčkom je zelo dober začetek, 👍👍 👏 , malo ga še pelji po stanovanju, ko bo konstistentno miren (da je domač predmet) vzemi potovalko s seboj na sprehod (ker sprožilec je vseeno zvok koles po asfaltu),

Na YouTubu sem našla posnetke motoristov in povečevala jakost zvoka, dvignil je glavo, malo radovedno poslušal in spet nadaljeval s počitkom.

Ampak žal je zunaj popolnoma druga zgodba.

Dobra tehnika, malo manj uspešna, ampak gradi na tem dalje s počasnim uvajanjem v promet.

Pred dobro uro sva šla na sprehod, po 2 minutah sprehoda ga je spet zajela panika, začel je gledati v nebo in mi uspel uiti. Našla sem ga pred hišo. Sem popolnoma izčrpana in res ne razumem kaj se dogaja.

Sem kriva jaz, sem naredila kaj narobe? Verjetno bi vedela. Je imel kakšno slabo izkušnjo, ki sem jo spregledala? Ampak kako spregledaš slabo izkušnjo? Je ne.

ja, lahko spregledaš slabo izkušnjo – psa nisi imela 24/7od sekunde, ko se je skotil. Nekaj ga splaši – takoj ko vidiš, da se začne “kuhati” potolažiti in preusmeri (vem, da sem kot pokvarjen gramofon ampak res je edino kar deluje in je težko izvesti)

Res ne razumem in ne vem. Vse se je začelo, ko se je veselo igral s svojimi pasjimi prijatelji in kar na enkrat začel gledati v nebo in brezglavo letati na okoli oz bežati. Na nebu ni bilo ničesar. Od takrat se rapidno poslabšuje.

nekaj je bilo: ptič, grom, kaplja – in ja, če ne veš kaj je dež in ti kaplja pade na glavo se splašiš. Pri 10m je lahko bil prvi dež.

Je bil pa od majhnega bolj boječ ampak nič pretresljivega.

Vem, da je težko razumeti in hvala vam, ker želite pomagati z nasveti.

In ni panike – zelo veliko slabih nasvetov se prodaja okoli vzgoje psov in otrok, potem pa grozljive posledice po letih/desetletjih, do takrat pa strah in nesreča otroka/psa, pa še lažna učinkovitost. “Zase” veš, da če bi te starš udaril za 4ko v šoli, koliko težje bi se bilo učiti – dokler bi sfolgala za 5 bi bila lažna učinkovitost, potem ko bi se zlomila pa bi se stopnjevalo nasilje in propad… To da si starš vzame čas in mirno, brez obsojanja gre skozi snov pa pomaga, pa zahteva veliko časa energije in živcev, ki jih marsikdo ni ŽELJAN dati. Te stvari trajajo – če imaš voljo boš hitro našla pot. 🙂

Veliko potrpljenja – počasno uvajanje, tolažba/preusmeritev, in mogoče naglavna ovratnica.

Pa še en video (jih je več) za obrazložitev 🙂

Ker Linka ne da, v YT daj:

Walking this German shepherd leaves her owners scared it’s me or the dog

Kratek video kako preusmeritev pozornosti poteka.

Točno z anksioznostjo nimsm izkušenj, so pa rekli v pasji šoli da se psa NIKOLI NE TOLAŽI, AMPAK ZAMOTI.

Torej če vidiš, da se nekaj pripravlja, pripraviš ribjo pašteto, posebno salamo, ga učiš trikce in ga čim bolj zamotiš. Če te ujame nepripravljeno, potem vseeno takoj zamotiš in daš priboljšek, sicer pa ignoriraš, kot da ni nič.

Ugotovila sem, da moram zjutraj če je mrak najprej psu vreči žogico, magari samo 1x, da se sprosti. Sicer je na preži in ga vznemiri vsak človek, vsak šum, vsak pes .. čim več igre in dogajanja, ter vaj iz pozornosti na lastnika, da ni pozoren na okolico in glasove.

Toliko vem iz teorije ..

Odgovor na objavo uporabnika
mama sem, 03.07.2022 ob 11:19

Točno z anksioznostjo nimsm izkušenj, so pa rekli v pasji šoli da se psa NIKOLI NE TOLAŽI, AMPAK ZAMOTI.

Torej če vidiš, da se nekaj pripravlja, pripraviš ribjo pašteto, posebno salamo, ga učiš trikce in ga čim bolj zamotiš. Če te ujame nepripravljeno, potem vseeno takoj zamotiš in daš priboljšek, sicer pa ignoriraš, kot da ni nič.

Ugotovila sem, da moram zjutraj če je mrak najprej psu vreči žogico, magari samo 1x, da se sprosti. Sicer je na preži in ga vznemiri vsak človek, vsak šum, vsak pes .. čim več igre in dogajanja, ter vaj iz pozornosti na lastnika, da ni pozoren na okolico in glasove.

Toliko vem iz teorije ..

Ne vem, če govorimo o isti tolažbi… Če prenesemo na vzgojo malčka (psi doma nivoju 2letnega otroka): če se ti malček prekucne in začne jokati, se mu ne posmehuješ ali ignoriraš ali začneš tekmovati kdo bo bolj cvilil, ampak pritečeš, nakažeš, da si videl, poveš, da je vse vredu, mogoče še objemček pa ljubčka in zamotiš z “greva na gugalnico” … A ne?

Pri psu enako tolažiš – ne z “joj, groza, groza, ne jokati” ampak z “heyhey, sej je vredu”.

Odgovor na objavo uporabnika
Vet, 01.07.2022 ob 20:04

pojdi do veterinarja, naj ga pregleda in poda svoje mnenje.

sicer pa lahko poskusis tudi z zeliscnimi tabletami, recimo pasijonka (ene so Anxemil, imajo tudi neke kapljice) ali Persenom. Mogoce dajes nekaj casa in vidis, ali je sprememba.

To pa ni res, zival se samo navadi in je potem kak dan brrz tablete ponoréla! Zbolel bo in nazadnje koga napadel, ce mu bos tablete dajala!

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 4811, 03.07.2022 ob 13:29

Ne vem, če govorimo o isti tolažbi… Če prenesemo na vzgojo malčka (psi doma nivoju 2letnega otroka): če se ti malček prekucne in začne jokati, se mu ne posmehuješ ali ignoriraš ali začneš tekmovati kdo bo bolj cvilil, ampak pritečeš, nakažeš, da si videl, poveš, da je vse vredu, mogoče še objemček pa ljubčka in zamotiš z “greva na gugalnico” … A ne?

Pri psu enako tolažiš – ne z “joj, groza, groza, ne jokati” ampak z “heyhey, sej je vredu”.

že res, a če tega ne zna in nima izkušenj je nujno, da ji to nekdo pokaže v praksi. hitro namreč lahko pade v cono potrjevanja neželenega vedenja.

Odgovor na objavo uporabnika
ež ser, 03.07.2022 ob 18:12

že res, a če tega ne zna in nima izkušenj je nujno, da ji to nekdo pokaže v praksi. hitro namreč lahko pade v cono potrjevanja neželenega vedenja.

Eh, jaz se ne strinjam, hitreje pade v cono psihičnega nasilja – zelo veliko ljudi grdo dela z živalmi (in otroci) in spodbuja/sili druge v isto, da skrijejo svojo zlobo.

Malo poglej koliko pasjih iztrebkov je sredi pločnika, parkirišča in cest – eni ogabni nasilneži psa med kakanjem vlečejo kot kamen po betonu in se sklicujejo “treba je hodit”. Sprehod je za psa tako kot “zate” odmor med poukom, šihtom, daljšo vožnjo z avtobusom – v tiste 15min mora vse narediti: WC, rekreacija in druženje. A si ti predstavljaš, da bi te en vlekel “laufaj” medtem ko ti že 9min mencaš za na stranišče – zdaj pa si predstavljaj 9h. Veliko folka grdo dela z živalmi – ni prav, da se jim iz strahu pred nasiljem ali iz brezbrižnosti pritrdilno nasmehnemo “vzgoja”. (Pristno naivnim pa se odpusti ta greh, ker ne vedo, ampak samo toliko kot ne morejo vedeti).

Mi govorimo o nekem psu, ki ga nismo ne videli, ne slišali – menda avtorica zna dovolj dobro prepoznati vsaj okvirna čustva in situacijo svojega psa s katerim živi?!?!

… Na kratko: se strinjam, da je dobro pokazati kako (kar btw sem z yt priporočilom v enem izmed prejšnjih komentarjev), samo teh nebodigatreba nasilnih dominanc nad nemočnim psom kot jih nasilneži forsirajo in naivneži ponavljajo, tega pa ne toleriram. Če psu ne ŽELIŠ zagotavljati varnega doma (po svojih zmožnostih), potem ga nimaš kaj imeti. Psi in otroci so odločitev, ne pravica (oz ne bi smeli biti).

kam si pa ti zaplavalo in kako naj bi tole bluzenje avtorici pomagalo?

yt posnetki brez da jo nekdo korigira, ne bodo dovolj verjetno. ker sami ne vidimo situacije od zunaj, napak, ki jih morda nezavedno delamo.

avtorici bi priporočala, da se obrne na katerega od inštruktorjev, da pravilno zvadita preusmerjanje pozornosti.

Odgovor na objavo uporabnika
ježeš, 04.07.2022 ob 12:39

kam si pa ti zaplavalo in kako naj bi tole bluzenje avtorici pomagalo?

yt posnetki brez da jo nekdo korigira, ne bodo dovolj verjetno. ker sami ne vidimo situacije od zunaj, napak, ki jih morda nezavedno delamo.

avtorici bi priporočala, da se obrne na katerega od inštruktorjev, da pravilno zvadita preusmerjanje pozornosti.

Če je njen prvi pes je verjetno šla v pasjo šolo – včasih je en yt opomin dovolj. Ti inštruktorji pa tudi niso čudodelci, marsikateri je samo en egoist – vsaka vzgojiteljica v jaslicah mora imeti fax, da dela gugu, ekspert za vzgojo psov in otrok pa je vsak, ki zna K vtakniti v P in povodec držati.

V pasji šoli je zelo malo – naj s tem poskusi, pa malo vklopi razum in empatijo, pa je 95% rešeno. Dobri inštruktorji zahtevajo čas in denar, vaditi pa moraš še vedno sam.

Zdravo,

Zasledila sem tale zapis in me zanima če ste rešili težavo?

Jaz imam namreč identičen problem s svojo psičko, in ne vem kam se še naj obrnem.

 

Nekaj odgovorov iz te teme bo zagotovo uporabnih tudi zate, bi pa pripomnila, da redko kdo pomisli, kako drugače zvenijo npr. kolesca na asfaltu in doma na hodniku, koliko boljše od človeka sliši pes in še nekaj, česar pa skoraj nihče ne upošteva – morda glavni problem sploh ni zvok, temveč vonj. Na koga se lahko obrneš? Kaka odlična (ne samo dobra) pasja šola, tudi kak veterinar, najbrž bi bil priporočjiv kak bolj neortodoksen. Če bi se jaz še enkrat “spopadala” s strahovi pri psu oz. pasjem mladiču (ja, sem dala skozi), bi poiskala čim manj stresno in čim bolj mirno in tiho pot, vendar pa v taki oddaljenosti od tistega “bavbava”, da bi se lahko s psom počasi (pomeni tedne ali mesece!) približevala (bolj imenitno se temu reče desenzibilizacija). Vsekakor bi poskušala ugotoviti, česa se pes pravzaprav boji – zvoka, kombinacije zvokov, vonja. kombinacije zvoka in vonja, ev. kake močne nenadne svetlobe … Preusmerjanje pozornosti je že lepa reč, vendar v teh ekstremnih primerih ne deluje. Pes se, če kakorkoli more, požene v beg (in se s tekom pomiri) in ga ne moreš pripravitido tega, da bi se zmenil za kaj drugega.  Ali gre za kako slabo izkušnjo? Ali je mogoče kakšen zdravstven razlog ali sprožilec (tu bi bil potreben posvet z veterinarjem – morda poudarek na sluhu ali kakem vnetju)? Žal ti tega ne more povedati nihče, boš morala sama ugotoviti. Za korajžo pa ti lahko povem, da sem imela jaz s svojo psičko grozni kaki dve leti, potem je šlo pa počasi na bolje (pa seveda ne samo od sebe, je bilo treba veliko truda). Od kakih treh let naprej pa sem imela super psičko – pridno, ubogljivo, ljubeznivo – bila je skratka psička, kakršno sem si lahko samo želela.

Hvala za vspodbudne besede. Se zelo trudim, da bi rešili težavo. Na veterinarja sem se že obrnila , ki mi je dal  tablete za pomiritev, ki seveda ne pomagajo. Imam super pridno, prijazno hitro učljivo 12 mesečno psičko, ki pa ji cesta ( avto, tovornjak,…), in mesto ( ljudi in psov se sicer ne boji)  sprožita panične napade. Ko sem spraševala na različnih koncih ( pasje šole ), kaj še naj storim je bil odgovor dovolj gibanja in soočenje s težavo ali pa individualna pomoč. No to počnem že odkar jo imamo. Večkrat iz sprehoda, ker pač moram prečkati cesto pridem domov v solzah, in totalnem obupu, ker ji ne znam pomagati. Zdaj ko berem, da je lahko proces odpravljanja dolgotrajen in mogoč mi je malo lažje, da lahko tudi midve počasi in vstrajno rešiva težavo.

Hvala in vse dobro.

New Report

Close