Antidepresivi
Kakšno znanost znate eni narediti iz preprostega zdravila, ki ni nič drugačno in nič bolj smrtonosno od ostalih zdravil, ki jih ljudje uživamo in uživate. Depresija in anksioznost nista nič drugega kot pomanjkanje serotonina in dopamina. Žleza, ki to proizvaja, ne deluje prav in s tabletami spet deluje. Zato se počutje znormalizira. To je vsa znanost. Vi pa bluzite o strupih in kurjenju možganov in o baje nekih otopelih občutkih ob jemanju, kar nima prav nobene druge povezave in vzroka kot zgolj vaši predsodki in ker je soseda od sosede tako slišala od svakinje od svoje sodelavke. In seveda so stranski učinki, ko jih ne jemljete več. Žleza spet ne deluje pravilno in hormona spet manjka. Kako pa? Popolnoma isto, kot če nekomu naprimer ne dela ščitnica. Počutje je kaatstrofalno. Dobi zdravila, se počuti spet dobro. Jih neha jemati, ja glej ga hudiča, spet je slabo? A dej ga lomit. Čudno ne? Seveda, če ščitnica spet ne dela prav. In ja, aleluja, vsa zdravila, za vsako bolezen, tudi en bogi lekadol, pa ene boge pastile za grlo, vse ima stranske učinke. Ampak problem je samo v tistih, ki jih imajo antidepresivi. Bog pomagi. Celo vaši čajčki imajo prav vsi tudi negativne učinke na dolocene funkcije v vaših telesih. Tako pač je z zdravili. In kaj zdaj? Kdor hoče dokaj normalno živeti, bo jedel zdravila, če ne gre drugače. Tako srčni bolnik, pa sladkorni bolnik, pljučni bolnik, ….vsi. Kdor hoče po vsej sili izkusiti najbolj negativne in težke znake svoje bolezni, pa naj bo brez zdravil in trpi, če je tako neumen.
zanim me zate
moški se lahko reši odvisnoti,kere koli. ženska nikoli. zakaj? ker moški smo odvisno telesno. in z vpeljanjem naporne fizične vadbe je mogoče. ženske pa ste odvisnne čustveno in telesno. ker že tako, ste priše v odvisnot zaradi nerešene zgodovine, čustev in ne rešenih dogodkov. ker se niste šle zdravit je nasal problem tko velik, da niste dost zablojene za ustanovo in lih tolk da se mora zdravstvo z vami ukvarjat. torej strošek. zato vam dajo čimprej tablete. če ne bo z leti pa bo z tableti. tko žal je. če želiš kaj zase naredit poslušaj mene. idi do vodeba in ali marko juhanta. ona dva bosta rešila ka jse da. vse ostalo je brez veze. ko enkrat začneš, je problem da se mora doza večat. in pol ko bi rad nehal je vedno težje. občutek pa je tak da si pač kot odvisnik od droge. pregovr med tekači je. da tek puca glavo. torej tekat gredo zablojene lezbačike in shirani geji. v ameriki gred ov cross fit sekto. kjer alkohol in drogo menjajo za drugo drogo – steroide. dobijo oder in pozornost. sprejetost in menjajo eno odvisnot za drugo. z antidepresivi ne rešiš nič. če ne reišiš zakaj si sploh prišla do tega da jih rabiš. ampak ženske ste pač ženske.
xxl182, 22.02.2024 ob 17:50
zanim me zate
moški se lahko reši odvisnoti,kere koli. ženska nikoli. zakaj? ker moški smo odvisno telesno. in z vpeljanjem naporne fizične vadbe je mogoče. ženske pa ste odvisnne čustveno in telesno. ker že tako, ste priše v odvisnot zaradi nerešene zgodovine, čustev in ne rešenih dogodkov. ker se niste šle zdravit je nasal problem tko velik, da niste dost zablojene za ustanovo in lih tolk da se mora zdravstvo z vami ukvarjat. torej strošek. zato vam dajo čimprej tablete. če ne bo z leti pa bo z tableti. tko žal je. če želiš kaj zase naredit poslušaj mene. idi do vodeba in ali marko juhanta. ona dva bosta rešila ka jse da. vse ostalo je brez veze. ko enkrat začneš, je problem da se mora doza večat. in pol ko bi rad nehal je vedno težje. občutek pa je tak da si pač kot odvisnik od droge. pregovr med tekači je. da tek puca glavo. torej tekat gredo zablojene lezbačike in shirani geji. v ameriki gred ov cross fit sekto. kjer alkohol in drogo menjajo za drugo drogo – steroide. dobijo oder in pozornost. sprejetost in menjajo eno odvisnot za drugo. z antidepresivi ne rešiš nič. če ne reišiš zakaj si sploh prišla do tega da jih rabiš. ampak ženske ste pač ženske.
ampak ti veliko in podrobno veš o teh tabletih, preveč, da bi znalo samo iz teorije. Koliko časa jih že jemlješ?
za za, 01.08.2015 ob 20:09
Tonizdravilo, bodi raje tiho, no pa saj ni vredno polemike.
Tebi avtorica pa očitno ni hudega. Drugače ne bi odlašala 3 leta. Jaz sem štela vsak dan, kdaj bo zdravilo prijelo. Hvala Bogu, za zdravilo, ki mi je rešilo življenje. Tako hudo je bilo ja.
Hvala enako tudi meni. Stranski učinki prva dva tedna. Potem se je umirilo. Jaz sem se tako lepo pobrala in vztrajno delam na sebi. Jih pa še jem in čisto lepo funkcioniram. Sem se jih pa otepala tako dolga, da sem imela samo še 45kg pri 170cm.
Jemljem jih 5 let, zadnje leto leto jih nižam. Od stranskih učinkov me je najbolj zagrabilo to: več spim, manj volje do življenja, nimam želje po spolnosti, več jem, velikokrat brez energije. Zaradi tega jih opuščam in postopno nižam, saj nočem več tako živeti.
Moja žena je v mladosti poskusila veliko antidepresivov in žal tudi veliko stranskih učinkov. Sama jih je prenahala jemati ko je bila stara 20 in pravi da ne nikoli več jih noče jemati. Cipralex – teklo ji je mleko, Zoloft – glavoboli, povečan apetit,…
Antidepresivi niso rešitev, kvečjemu samo eno breme več. Saj depresija nastane zaradi določenih razlogov, tablete pa te razloge ne rešijo. Priporočam terapevta, šele to potem pomaga, ko predelaš travme in vse kar te preganja iz mladosti.
Antidepresivi so napredek. Svoje dni so tiste, ki so, zlasti v službi, preglasno opozarjali na zgrešene poslovne odločitve ali nasprotovali imenovanju neprimernega zaposlenega, ob tem pa so bili še relativno mladi in finančno preskrbljeni, posledično pa za določene starejše kolege/ice ter nadrejene “prezgodaj odrasli, neupravičeno premočni, nastopaški in nespoštljivi”, najprej do onemoglosti šikanirali in z izzivanji “globoko stimulirali” njihove možgane, potem pa čakali na priložnost, ko bi jim lahko prilepili kakšno diagnozo, recimo bipolaro motnjo, in jih, zdrave, a po vsem metanju polen pod noge in izzivanjih znervirane, napolnili z litijem.
Vsaj ena dobro dušo so tako uničili in je napisala celo knjigo, potem ko so jo prepričali, da je za vse “kriva sama”. Na koncu je iz človeka, polnega življenjskega zanosa, postala zgolj senca, ne da bi se kdorkoli, ki je tedaj pripomogel k njenemu načrtnemu uničevanju, ali s sabotiranjem njenega dela, ali s podtikanji ali s “pametboječnostnim” strahom, počutil za to soodgovornega.
Zato previdno z oplepatnjem z diagnozami. Nekateri so takšne ali zlorabe psihiatrije ali zlorabe zdrave pameti, ki jo predstavljajo laični “psiho” strokovnjaki, dobesedno plačali z življenjem.
Kakšni geniji, 22.02.2024 ob 00:29
Kakšno znanost znate eni narediti iz preprostega zdravila, ki ni nič drugačno in nič bolj smrtonosno od ostalih zdravil, ki jih ljudje uživamo in uživate. Depresija in anksioznost nista nič drugega kot pomanjkanje serotonina in dopamina. Žleza, ki to proizvaja, ne deluje prav in s tabletami spet deluje. Zato se počutje znormalizira. To je vsa znanost. Vi pa bluzite o strupih in kurjenju možganov in o baje nekih otopelih občutkih ob jemanju, kar nima prav nobene druge povezave in vzroka kot zgolj vaši predsodki in ker je soseda od sosede tako slišala od svakinje od svoje sodelavke. In seveda so stranski učinki, ko jih ne jemljete več. Žleza spet ne deluje pravilno in hormona spet manjka. Kako pa? Popolnoma isto, kot če nekomu naprimer ne dela ščitnica. Počutje je kaatstrofalno. Dobi zdravila, se počuti spet dobro. Jih neha jemati, ja glej ga hudiča, spet je slabo? A dej ga lomit. Čudno ne? Seveda, če ščitnica spet ne dela prav. In ja, aleluja, vsa zdravila, za vsako bolezen, tudi en bogi lekadol, pa ene boge pastile za grlo, vse ima stranske učinke. Ampak problem je samo v tistih, ki jih imajo antidepresivi. Bog pomagi. Celo vaši čajčki imajo prav vsi tudi negativne učinke na dolocene funkcije v vaših telesih. Tako pač je z zdravili. In kaj zdaj? Kdor hoče dokaj normalno živeti, bo jedel zdravila, če ne gre drugače. Tako srčni bolnik, pa sladkorni bolnik, pljučni bolnik, ….vsi. Kdor hoče po vsej sili izkusiti najbolj negativne in težke znake svoje bolezni, pa naj bo brez zdravil in trpi, če je tako neumen.
Za Kakšni geniji
Če bi bil vzrok bolezni v resnici zgolj v kemičnem neravnovesju, kot z vso prepricanostjo in samoumevnostjo ti ponavljaš donosne medicinske uradne ‘resnice’, potem bi z zdravili te bolezni tudi v resnici ozdravili, pa jih ne! Zdravila najprej znatno ublažijo simptome obolenj in bolezni, z dolgoročnimi, včasih pa že kar s kratkoročnimi uživanji zdravil pa slehernik dosežemo uničujoče posledice, in to pri vseh ‘zdravilih’. Takó zdravljenje osteoporoze s preparati treh kategorij dolgoročno niti najmanj ne ozdravi osteoporoze niti je ne zmanjša. Tudi D vitamin ne povzroča nobenih izboljšav. Se pa stanje ne poslabšuje, ker osteoporoza napreduje s svojim tempom, pri vsakem posamezniku drugačnem, vendar zdravniki nenapredovanje osteoporoze pripisujejo ‘zdravljenju’, dejansko pa nič ni ozdravljenega, le nič se ne podlabsuje. Zanimivo, da osteoporozo poznamo le v Evropi in Severni Ameriki, drugje je sploh ne diagnosticirajo niti ne zdravijo, ker se s tem ob vseh drugih problemih v zdravstvu ‘tretjega sveta’ nimajo časa in denarja ukvarjati, niti nimajo sredstev za definiranje te bolezni, tako medijsko kot ‘strokovno’. Tako je tudi z vsemi ostalimi tipi zdravil – nič ne izboljšajo zares, se pa sedimentirajo po žilah in jetrih in ledvicah in kosteh kot Zloglasna kalcinacija, ki je glavni problem vseh tkiv! Tkiva po dolgotrajni uporabi zdravil okostenijo – kosti prej kot vse ostalo, Kar pomeni ohromrlost, potem kalcinacija krvozilja, kar vodi v srčno žilne bokezni, ki jih povzrocsjo zgolj tablete in preparati, na koncu pac do odmiranja organov in sistemov. Pri antidepresivih pa ljudje postajajo agresivni in odtujeni, brez volje in libida, pogosto debeli in s slabo kožo na obrazu. Pri nenadni odtegnitvi se pacientom kahko zmeša do kraja.
Zdravila ubijajo. Najboljše zdravljenje je že po Hipokratu postenje in odrekanje hrani, sploh živalskim beljakovinami, belemu sladkorju in pšenici . Vendar post se nikomur finančno ne izplača, zato ga nihče zares ne promovira. Vse je zgolj tržno blago, najbolj pa človek sam.
ne morem da ne bi, 22.03.2024 ob 03:02
Drugi azil je pa gozd. At last for my persona-lity.
No, saj bi se še kaj našlo. DMT.
Zakaj se afnate z anglescino na slovenski forum? Pa se znas je ne. At last??? At least je pravilno.
ne morem da ne bi
at last pomeni ‘končno’, ‘slednjič’, kar sem uporabila namenoma. at least, ‘vsaj’ je sicer fraza, na katero si navajen, vendar sem v tem kontekstu uporabila at last, ker sem hotela povdariti, da je končno gozd tudi moje zatočišče, terapija, kjer zagotovo ne potrebujem antidepresivov. Končno sem tudi jaz spregledala, po letuh interneta in začela redno hoditi v gozd v času kovida, kjer iščem xrobeov duševni ‘azil’: on ga najde v kiberneticnem prostoru, v virtualnem hiperprostoru, jaz pa v prvobitni stvarnosti – po svoji izkušnji virtualne strukture najdem isto v gozdu, kot azilu za dušo.
Če bi prebral še kakšen moj komentar, bi dojel, da se vedno trudim negovati slovenski jezik, za-razliko od nekaterih tukaj, zato tvoja formalna ksenofobija in tvoj policijski pristop nista upravičena. At least not to my mind. Vsaj ne za moje pojme.
KrEna, moč besed je več kot neskončna, zato je treba vedno previdno izbirati besede. Zdravila so materialne substance, ki najbolj učinkujejo na materialno telo. Besede pa potujejo v globino duše in tam povzročijo nek odziv. Forum, na katerem smo je izrazito psihološki in ne psihiatričen. Vsi smo potopljeni v neko magijo besed in se tega velikokrat ne zavedamo.