Alex Michaelides: Tiha pacientka

Alicia živi “popolno” življenje, je uspešna slikarka in poročena z ljubečim možem. Ko se nekega večera mož vrača s snemanja ga Alicia ustreli in ne spregovori več besede.

Tiha pacientka je kompleksen psihološki triler, ki združuje umor, obsesijo in jezo. Slog je odličen in knjigo le stežka odložiš. 8/10*

John Marrs: Edini

Vsak človek ima svojo sorodno dušo. Podjetje odkrije gen, s pomočjo katerega določijo popolnega partnerja. To spremeni pojem ljubezni. Spremljamo 5 oseb, ki prejmejo obvestilo o ujemanju. Vsak karakter ima svojo zgodbo polno skrivnosti.

Marrs nam poda zelo edinstven koncept zgodbe, ki nas prepriča in hitro zasvoji. Preobrat na koncu nas pusti razmišljati. 6/10*

Sebastian Fitzek: Paket

Emma je mlada psihiatrinja, ki stežka zapusti varnost svojega doma, po tem ko je bila posiljena v hotelski sobi. Serijski morilec po imenu “Frizer” ji po napadu pusti hude psihične motnje. Poštar jo nekega dne prosi, da prevzame paket za soseda, ki ga še nikoli ni videla. Stvari se kmalu začnejo zapletati in stežka postavimo mejo med realnostjo in psihičnimi blodnjavami.

Kljub razočaranju z Osmino, ki sem jo prvo prebral, me je Paket prepričal, da preberem še več Fitzkovih knjig. 7/10*

Robert Galbraith: Klic kukavice

Zasebni detektiv Cormoran Strike preiskuje domnevni samomor slavne manekenke. Zaradi finančne stiske je detektiv še posebej vesel novega primera, vendar so dokazi policije in prič v prid samomoru. Manekenkin brat je trdno prepričan, da za tem stoji umor.

Osebno me knjiga ni prepričala. Glavna oseba je dokaj dobro dodelana, to je pa tudi vse. Skozi knjigo ni namigov, kdo bi lahko stal za umorom. Konec ni jasen. 4/10*

Razdalja med nama in Skrivnosti med nama: Thrity Umrigar

Sodobna Indija, ki jo spremljamo skozi življenjske zgodbe treh žensk (Parsinje Sere, njene služabnice Bhime in beračice Parvati – kruto, tako kot je kruta Indija.

Tudi zgoraj naštete že vse prebrane, za razliko od avtorja, je mene Kukavica prepričala, prav tako tudi vse ostale zgode in nezgode Cormorana Strika.), zadnja je Smrtonosna belina

Tisto: Stephen King: kaj naj rečem, King je King:)

Hitlerjeve pokuševalke: Rosella Postorino – me ni prepričala, opisuje pa, kot že naslov pove, pokuševalke Hitlerjeve hrane – da se pač ne bi zastrupil…..meni je bila kr neki….

Dekle, ki si ga zapustil: Jojo Moyes – za odtenek boljša kot prejšnji dve (Brez tebe in Samo jaz) – II. svetovna vojna v Franciji, Francozinja in Nemec in slika:), berljiva, ni pa nek presežek.

Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil: Jonas Jonasson – nadaljevanje stoletnika, smeha polna skleda.

Farma: Joanne Ramos – že videno. Na farmi imajo dekleta, ki nosijo otroke za bogate, ki jih ne morejo ali nočejo (zaradi postave) nositi same.

Naravoslovec: Andrew Mayne – kriminalka, glavni junak je tudi glavni osumljenec v nizu umorov, če noče za zapahe, mora zadevo rešiti sam – kar berljivo.

Pridna punčka: Mary Kubica – kriminalka, kjer nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled. Bogato razvajenko ugrabi tip (po naročilu), potem pa zadeva zavije čisto po svoje. Zanimiv konec.

Ivana pred morjem: Veronika Simoniti – glavna junakinja se iz Pariza vrne v Slovensko primorje, da počisti oz. pripravi hišo za prodajo. Med vso šaro naleti na sliko noseče babice in njene mame – kdo je otrok v trebuhu, glede na to, da je mama edinka? Priporočam.

Mi proti vam: Fredrik Backman – nadaljevanje Mi smo medvedi – ponovno je hokej glavna tema, dobra, tako kot prva.

Pomladna plima: Cilla in Rolf Börjlind – kriminalka – študentka kriminologije, skupaj s kolegi, za seminarsko nalogo dobi primer nerešenega umora izpred 24 let, izbere primer, s katerim se je ukvarjal že njen pokojni oče. Na obali morja so našli truplo mlade ženske, obstaja očividec – otrok.

Non-Oui: Lidija Dimkovska – dalmatinsko dekle se proti koncu vojne zaljubi v italijanskega vojaka in z njim odide v Italijo. Gre za dnevniški zapis v obliki dialoga med babico in njeno vnukinjo, ki edina govori hrvaško, od leta 1938 do 2016. Priporočam.

Prikriti plameni: Celeste Ng – Elena in Mia sta zelo različni ženski. Prvo vse življenje vodijo pravila. Drugo vodi strast. Prva ima urejeno šestčlansko družino, ogromno hišo, redno službo. Druga je mati samohranilka in umetnica, s hčerko se kar naprej selita iz kraja v kraj. Pravzaprav imata Elena in Mia skupno samo eno – obe sta mami. In ko njuna svetova trčita, poskušata obe pred posledicami obvarovati svoje otroke.

Živi pesek: Malin Persson Giolito – Brutalno iskrena pripoved o sodobnih najstnikih, ki še dolgo ostane v spominu! Gimnazijo v najprestižnejši stockholmski četrti pretrese množično streljanje. Devet mesecev zatem se začne sodni proces proti osemnajstletni Maji, obtoženi pokola, v katerem sta umrla tudi njen fant Sebastian in najboljša prijateljica Amanda. Toda kaj se je v resnici zgodilo? Se je po naključju znašla v središču tragedije ali je hladnokrvna morilka? Med sojenjem se Maja v mislih vrne v mesece pred pokolom in k prelomnici v svojem življenju – ko se zaljubi v Sebastiana, ki je karizmatičen, a težaven. Medtem ko se njun odnos krepi, Maja počasi izgublja stik s starši in prijatelji, ki ne slišijo njenih tihih klicev na pomoč.

Labirint duhov: Carlos Ruiz Zafón – Labirint duhov priznanega katalonskega pisatelja Carlosa Ruiza Zafóna je sklepni, četrti roman kultne serije Pokopališče pozabljenih knjig. Skrivnostna Alicia je ena najboljših agentk španske tajne policije. Med opravljanjem posebne naloge naleti na redko knjigo, ki jo pripelje do knjigarnarja Daniela Sempera in Fermína. Lahko se sicer bere najprej ta, vendar je vseeno lažje, če so prej prebrane prejšnje tri.

Modrost volkov: Elli H. Radinger – priporočam v branje vsem, ki bi pobili vse po spisku.

Recimo, da je to jagodni izbor poletnega branja, pa niti pod razno niso vse:)

Impresivno vse našteto. Sem dobila še kakšen namig za prihodnje branje (česar si že tako ali tako nisem “označila”. 🙂
Sama sem v avgustu brala naslednje:

Joakim Zander: Prijatelj

Nadaljevanje in hkrati samostojen roman prejšnjih dveh romanov: Plavalec in Brat.
Spet gre za skandinavski politični triler, v katerega so vpeti glavni junaki prejšnjih dveh: Klara, Gabriella in George. Le-ti so po naključju (že spet!) potegnjeni v teroristično zgodbo, katere glavna akterja sta ljubimca Jacob (naiven mlad švedski diplomat) in “fotograf” Jasim, ki se spoznata v Siriji. Seveda ne gre brez raznih obveščevalnih služb, vprašanjea krivde ali nedolžnosti in nepogrešljive zmage pravičnosti.
Pravzaprav je to najšibkejši roman od vseh treh, namanj prepričljiva zgodba in ponavljanje enakih dogodkov iz preteklih 2 romanov. Zmotila me je spet tako naključna vpletenost glavnih junakov – v 2 letih so bili naključno potegnjeni kar v 3 politične zadeve – saj ni res, pa je. In non-stop ta ruska obveščevalna služba kot glavni zlikovec. No, ja…
Bere se pa kr dobro, sicer.

Susanne Jansson: Skrivnostno barje

Zanimiva, nekoliko mistična kriminalka. Glavna junakinja se vrne v domač kraj z namenom, da opravi raziskave domačega močvirja za doktorsko disertacijo. Nekega dne pred smrtjo v močvirju reši mladega moškega, ki ga je ravno spoznala. S tem začnejo prihajati na dan njeni spomini iz preteklosti, skrivnosti močvirja in vseh tam izginulih, kar seveda preiskuje kriminalistična ekipa, ki ji pomaga še znana fotografinja.
Zelo berljivo, malo drugačno, lahkotno. Prijetno branje.

Avgust Demšar: Tanek led

Demšarja sem brala prvič. Moram reči, da je to prav dober kriminalni roman, čeprav se mi je na začetku zdel malo suhoparen. Ali malo narejen. Kot slovenski filmi, ki so nekako togi in z dialogi, ki v resničnem življenju res ne zvenijo tako. Pa vendar se izkaže, da je to z namenom, pisatelj pokaže izredno pronicljivost in občutek za podrobnosti, tudi za jezikovne.
Gre za preiskavo o umorih v šolskem kolektivu srednje šole, ki jo vodi višji kriminalistični inšpektor Vrenk z ekipo (to je tretji roman v tej seriji). Naziv navajam namenoma, ker me je zmotilo nenehno ponavljanje nazivov vseh udeležencev. Enostavno je bilo tega preveč – največkrat bi bilo dovolj le prvič.
Sicer pa dobro zgrajena zgodba, ravno prav napeta in do konca dokaj nepredvidljiva oz. bi šla lahko v katerokoli smer. Brez večjih lukenj v zgodbi, kar se rado primeri nekaterim kriminalkam.
Zagotovo bom Demšarja še brala.