Avgusta beremo
Smo že kar dobro zakorakali v avgust, pa dajmo povedati, s čim se “matramo”.
Jaz se ravno razburjam nad Izbrisana: Miha Mazzini.
Saj vem, da je roman, pa da si v romanih lahko dovolijo veliko umetniške svobode, vendar, kar je preveč, je preveč. Tematika mi je namreč zelo blizu, vem, kako so zadeve potekale in to, kar opisuje Miha, je kr neki:((((.
Da ne govorim o polvikanju že kar na prvi strani….brrrr, me je kar streslo.
Skratka, razočarana na celi črti.
Pearl S. Buck: Meščan, Igor Karlovšek: Odvetnik…
Meščan je klasična Buck, brez izjem mojstrica pripovedovanja, risanja karakterjev… Tokrat se poglobi predvsem v življenje Jonathana, ki se z družino preseli iz Anglije na Srednji zahod v ZDA in tam pomaga graditi mesto…
O Odvetniku je težko povedati kaj novega, če rečem, da me je knjiga spominjala na Klan istega avtorja, ki je bila napisana 20 let pred njim. O vsebini ne bi, jo pa priporočam tistim, ki si želijo prebrati lahek instant in oseben pregled zadnjih 10 let Jugoslavije. Mogoče samo to, če je bil Klan nominiran za knjižne nagrade, za Odvetnika dvomim, da bo dočakal nominacijo. Po mojem mnenju je to tudi upravičeno, je pa res, da je knjiga kljub vsemu užitna. Predvsem je močna takrat, ko pripoveduje prvoosebni pripovedovalec.
Cheryl Strayed: Divja
Pričakovala pustolovsko branje o preživetju na Pacifiški gorski pešpoti, dobila (ameriško) spopadanje s travmami vseh vrst. Na srečo je fino napisano, tako da se kljub vsemu lepo prebere. Le pričakovati ne smeš preveč :-).
Arnaldur Indridason: Mesto kozarcev
Severnjaki so itak v modi, namesto Skandinavcev pa sem posegla po islandskem avtorju. Vzdušje v deželi zimske sivine, vlage in skorajda celodnevne teme je avtor odlično pričaral. Sama zgodba pa za moj okus preveč na silo zapletena, pa tudi vse bistvene kriminalne prvine se prehitro pogrunta.