Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Avtizem

Avtizem

Pozdravljeni pri mojem 3 letnem fantu. Obstaja sum na avtizem saj ne govori in ne komunicira. Zelo me je strah in se bojim za mojega fantica. Zanima me kako avtisti shajajo skozi zivljenje. Ali so celo zivljenje odvisni od druge pomoci kaj se zgodi ko ta otrok, ko je vecji ostane brez starsev. Rada bi slišala vase informacije. Hvala vam

Po mojem bo bolje, če to vprašaš na mogoče tem forumu: Vaš link
Tukaj je žal leglo prizadetih penzionistov..

Avtisti so ljudje, ki so, če vam je prav, ali pa ne, na nek način zaradi obnašanja v avtu. Izločeni (iz igre).

Pa magari naredili za njih festival insvetovno prvenstvo vsakih 14 dni.

Za vseh 6232 bolezni, ki jih imajo ljudje po svetu, pač ni denarja za zdravljenje…

Vam pa zagotavljam, da niti leta 1960, ne leta1970 avtizma v Sloveniji nI bilo.

Ali pa tisti trije, ki so imeli neke “podobne” simptome, niso dobili prav nobene promocije, da ne rečem – reklame…

nova
Uredništvo priporoča

Hvala vam za napotek

Ne razumem vas najbolje mislite da je avtizem izmislenja “bolezen” “bi mi lahko prosim malo bolj razlozili vase menje hvala za vas cas


Sum in simptome avtizma ima že skoraj vsak otrok.
Zato imaš ” avtiste” in imaš avtiste.

Imamo dva otroka z avtizmom – najstnika s klasičnim in mlajšega z AS. Starejši bo kmalu star 15 let. Hodi v OŠ z NIS, govori, zna pospravljati za seboj, zna tudi že kaj malega skuhati (jajca, hrenovke, špagete), je pa motorično v precejšnjem zaostanku – po stopnicah še ne gre najbolj sigurno, ravnotežje je slabo, deluje štorast pri večini opravil, zna pa (dokaj berljivo) pisati. Bere, a slabo razume prebrano. Čisto samostojen najbrž ne bo nikoli, potrebuje pa v življenju predvsem nekoga, da ga spomni, da obstaja tudi realen svet, v katerem je treba iti v šolo, jesti, se umivati in podobno. Zna iti sam na avtobus do njemu znanih lokacij. V domačem okolju je miren in dobro funkcionira, v novih situacijah se pa ne znajde, zato veliko hodimo naokoli, da pridobiva nove izkušnje v svetu. Drži se bolj zase, je pa prijeten in umirjen fant.
Mlajši je v redni OŠ, eden od večjih problemov je slaba pozornost – ta otrok polovico življenja presanjari. Trenutno je njegova obsesija Minecraft, kar je dobro, ker se lahko o tem pogovarja s sošolci, in hkrati slabo ker večino časa živi v eni svoji fantaziji in ga je včasih težko privleči ven. Učno je sposoben. Je zelo družaben, ne razume pa najbolj socialnih pravil, zato večinoma kar navali na druge, ne upošteva osebnega prostora in bi najbrž z največjim veseljem zlezel v avto z vsakim, ki ga povabi. Nevarnosti ne razume, posledic svojih dejanj ne zna predvideti, je zelo impulziven in naspidiran. Kljub normalnemu intelektualnemu razvoju, me po pravici povedano bolj skrbi zanj kot za starejšega, ker deluje bolj podoben vsakemu ‘normalnemu’ človeku in bo zaradi tega verjetno večkrat v težavah – ker ni takoj vidno, da je nekaj z njim.
Bi pa rekel, da imamo v loteriji avtizma kar srečo. Oba naša komunicirata, govorita in sta funkcionalna. Žal ni pri vseh tako.

Imaš različno hude oblike avtizma. Npr. za mojega fotra sumim da je avtist. Ni mu bil nikoli diiagnosticiran. Seveda gre za zelo blago obliko, ampak npr. ne zna se opravičit (nismo ga še slišali enkrat v življenju), potem ne zašteka nekaterih hecev in jih jemle dobesedno, ne vidi nekaterih svojih zelo očitnih napak, do pred 10, 15 leti je bil ekstremno zamerljiv, kar se je nato nekako odvadil in sedaj mulo kuha le kako uro, včasih jo je tudi po cel teden skupaj, je ekstremno nadpovprečno inteligenten, itd.

Je pa zadevo potrebno diagnosticirani, saj so avtisti žal bolj nagnjeni k samomorom. Stric je tako storil samomor, za katerega tudi sklepamo da je bil avtist z že nekoliko hujšo obliko od fotra, je pa še vedno bila taka da se ni točno vedelo. Samo bil je pa poseben. Predvsem je težko prinašal druge ljudi. Sekiral se je tudi za stvari za katere bi povprečen človek le skomignil z rameni in šel naprej.

je tudi Luka Mesec en avtist?

Samo bil je pa poseben. Predvsem je težko prinašal druge ljudi. Sekiral se je tudi za stvari za katere bi povprečen človek le skomignil z rameni in šel naprej.

Saj pravim, to so ljudje v avtu!

Madona, danes imajo že štirje od petih kakšno motnjo…

Kakšnih 25 let nazaj so bili nekaj let v modi aseksualci (ljudje, ki kao nimajo spolne želje).
Prej ni bilo 100 let nobenega takega, pa tudi če je bil, se s tem ni hvalil, delal iz tega problem, se ni za tem “zdravil” = obremenjeval zdravstveno blagajno, predvsem pa ni s tem delal – (samo)promocijo.

Skratka, 300 let ni bilo nobenega, ko pa so mediji začeli o tem čedalje več pisati, pa jih je bilo takih naenkrat za manjšo politično stranko.

A se lahko enkrat nehamo hecati in NE promovirajmo vsak najmanjši fizični, ali psihični odklon?

Baje ga (tiča) skoraj dve tretjini moških “nosi” v levi hlačnici.

Bomo to smatrali za bolezen, ustanavljali stranko “levakov”, leteli k seksologom in urologom, delali zaradi tega samomore?

Ste že kompletno zmešani in zblojeni?

Nisem vas cisto dobro razumela ja se strinjam z vami, da danes imajo skoraj vsi otroci neko diagnozo hvala za vaso obrazložitev

Nimam osebne izkusnje. Ima pa sin v svoji vrtcevski skupini avtista. Menda se da avtizem pozdraviti s daljtrajajoco, striktno in strogo dieto. Malo poguglajte

Lp

Mamica, takole svetujem.
Najprej pojdi do pediatra otroka in ga prosi za napotnico za pregled v Ambulanti za avtizem Pediatrične klinike. Čakalna doba je sicer nekaj mesecev, a potem boste prišli na vrsto in boste obravnavani. Zakaj je to pomemmbno? Da se sploh ugotovi in potrdi avtizem in da se tudi ugotovi, kje in kakšne sposobnosti ima otrok, in posledično svetuje, kako naprej.
Avtizem je pogosto res že opaziti iz “helikopterja”, nujnas pa je zraven ocena, kakšno so sposobnosti. Avtizem ni ozdravljiv, to je stanje. Starši sicer sprobavajo vse mogoče (diete, itd.), ampak tu gre za nevrološke procese, ki so pri avtistih drugače zastavljene in potekajo drugače kot pri običajni osebi. Pomembno torej je, da se z otrokom čimprej začne delati, saj je predšolsko klkjunčo za razvoj nekaterih razvojnih področij, ker se v predšolskem obdobju šele oblikujejo in je na njih bistveno lažje in bolj učinkovito vplivati kot potem ko je otrok že starejši/mladostnik.
Če otrok poleg avtizma kaže večje zaostanke tudi na drugih področjih razvoja (govor, motorika, razumevanje, itd.), potem vas znajo v vrtu preusmeriti v ti. razvojni oddelek. Ne se ustrašit, to ni nek bav-bav, to so oddelki znotraj običajnega vrtca, kjer pa je manjše število otrok in oddelek vodi specialna pedagoginja, ki bo znala tudi primerno pristopiti do vašega otroka in mu preko sepcialnih pristopov/metod najbolj učinkovito pomagati.
Če pa je pri otroku osrednja težava avtizem, ostala področja razvoja pa so razmeroma neoškodovana, potem pa se bo svetovalo, naj ostane v rednem oddelku vrtca.

Kaj pričakovati, je še prezgodaj reči, ker je otrok star komaj 3 leta.
Predlagam, da tudi čimprej dobite napotnico za logopeda, da dobite kake vaje za delo doma. Kam bo šel razvoj, je težko reči, lahko pa se že sklepa iz dosedanjih razvojnih dosežkov otroka… Ne bo pa, v kolikor ima res avtizem, nikoli prav lahko. Ti otroci so sicer zelo prisrčni, so pa tudi zelo naporni. Sploh, če se jih ne upošteva v njihovih potrebah, ki so zelo specifične in jih večina ljudji ne zna nagovoriti, ker niti ne ve, kako. Vedno bo trčil od ljudi, ki bodo menili, da je razvajen (ni, le ne zna/zmore drugače), nevzgojen (tu bosta dobila grde poglede drugih vidva kot starša), len (ni, le ne more se sfokusirati na zadeve, ki ga ne zanimajo) in neumen (ni, le če ni ustvarjenih pogojev, v katerih bi on lahko delal, njegova osebnsot ne more priti do izraza).

Amapk ne se ustrašit. Zdaj je že mnogo bolje kot je bilo recimo 10 let nazaj. Zavedanje je večje, izobraževanost ljudi je večja. Tudi z avtistom se da živeti.
Kaj bo, ko bo, ko boste vsi mnogo starejši… če bo tako težko, da otrok ne bo zmogel samostojnega življenja, smo lahko vsi hvaležni, da živimo v državi, kjer poskrbi za ljudi s tako zelo posebnimi potrebami. Pod streho bo, lačen ne bo, zanj bo poskrbljeno.

Ampak to je zdaj zelo oddaljeno, zdaj se fokusiraj na to, da dobite diagnozo in da dobi tak suport, kjer bo lahko najbolj optimalno napredova (in tu sledi strokovnjakom iz zdr. in viz področja).

Avtizem? Z dieto?

GTFO idijot. Pa cepiva so kriva, ane?

Ja lahko je krivo cepivo…. Itak. Mimo grede moji otroci so cepljeni, sem zagovornik cepljenja, a kljub temu vrjamem da je to lahko vzrok. Zal.
In ja prehrana je zeloooooo zeloooo zelooo pomembna. Tale fantek je pol leta na res strogi dieti, pa so rezultati vidni ze nasim ocem, starsi jih pa sploh ne morejo prehvaliti!!!!

Vam povem kaj je temu vzrok, da je že vsak drug otrok duševno moten?
Starši se s svojimi otroci sploh več ne ukvarjajo! Ne pogovarjajo se z njimi, ne igrajo se znjimi, ne hodijo z njimi v naravo… Samo še tablica, pa računalnik, pa daj mi mir no, vidiš da sem utrujena! To je glavni vzrok vseh teh odklonov v obnašanju otrok, ne pa bolezen!
Ko se boste starši nehali pehati samo za denar, za boljši avto, za boljšo hišo, za boljši telčefon od sosedovega, se začeli ukvarjati z otroci, če jih že imate, takkrat bo svet spet normalen.

Avtorica pa, da ti nekaj povem. Tvojemu otroku manjka samo tvoja pozornost in ljubezen in nič drugega. Da noče govorit je samo način, na kakšnega vsaj včasih dobi tvojo pozornost. Rabi tvojo ljubezen ne pa računalnika, telefona…!!!!!!!

Vam povem kaj je temu vzrok, da je že vsak drug otrok duševno moten?
Starši se s svojimi otroci sploh več ne ukvarjajo! Ne pogovarjajo se z njimi, ne igrajo se znjimi, ne hodijo z njimi v naravo… Samo še tablica, pa računalnik, pa daj mi mir no, vidiš da sem utrujena! To je glavni vzrok vseh teh odklonov v obnašanju otrok, ne pa bolezen!
Ko se boste starši nehali pehati samo za denar, za boljši avto, za boljšo hišo, za boljši telčefon od sosedovega, se začeli ukvarjati z otroci, če jih že imate, takkrat bo svet spet normalen.

Avtorica pa, da ti nekaj povem. Tvojemu otroku manjka samo tvoja pozornost in ljubezen in nič drugega. Da noče govorit je samo način, na kakšnega vsaj včasih dobi tvojo pozornost. Rabi tvojo ljubezen ne pa računalnika, telefona…!!!!!!!
[/quote]

Poznam podoben primer. Za večerjo so mu kuhali tudi 3 vrste hrane, ker pač ni hotel jesti. Naredili so vse namesto njega, da otročku ni bilo treba nič reči. Ja, pa tudi telefon je imel, pa igrice, pa ni da ni …. Tiste prave pozornosti – normalne (igranje in kakšno delo skupaj, učenje oblačenja, obuvanja, umivanja,…) tega pa ne.
Ja, tudi ni govoril pri treh.
Tudi to so zanemarjeni otroci.

Vam povem kaj je temu vzrok, da je že vsak drug otrok duševno moten?
Starši se s svojimi otroci sploh več ne ukvarjajo! Ne pogovarjajo se z njimi, ne igrajo se znjimi, ne hodijo z njimi v naravo… Samo še tablica, pa računalnik, pa daj mi mir no, vidiš da sem utrujena! To je glavni vzrok vseh teh odklonov v obnašanju otrok, ne pa bolezen!
Ko se boste starši nehali pehati samo za denar, za boljši avto, za boljšo hišo, za boljši telčefon od sosedovega, se začeli ukvarjati z otroci, če jih že imate, takkrat bo svet spet normalen.

Avtorica pa, da ti nekaj povem. Tvojemu otroku manjka samo tvoja pozornost in ljubezen in nič drugega. Da noče govorit je samo način, na kakšnega vsaj včasih dobi tvojo pozornost. Rabi tvojo ljubezen ne pa računalnika, telefona…!!!!!!!
[/quote]

Da te ni sram!!!!! Če nimaš kaj pametnega povedati, bodi vsaj tiho!!!!!

Vam povem kaj je temu vzrok, da je že vsak drug otrok duševno moten?
Starši se s svojimi otroci sploh več ne ukvarjajo! Ne pogovarjajo se z njimi, ne igrajo se znjimi, ne hodijo z njimi v naravo… Samo še tablica, pa računalnik, pa daj mi mir no, vidiš da sem utrujena! To je glavni vzrok vseh teh odklonov v obnašanju otrok, ne pa bolezen!
Ko se boste starši nehali pehati samo za denar, za boljši avto, za boljšo hišo, za boljši telčefon od sosedovega, se začeli ukvarjati z otroci, če jih že imate, takkrat bo svet spet normalen.

Avtorica pa, da ti nekaj povem. Tvojemu otroku manjka samo tvoja pozornost in ljubezen in nič drugega. Da noče govorit je samo način, na kakšnega vsaj včasih dobi tvojo pozornost. Rabi tvojo ljubezen ne pa računalnika, telefona…!!!!!!!
[/quote]

Aja, ena kmetica iz 1650 se je pa ful ukvarjala z otroci in se igrala z njimi? Halo?

Včasih se take ljudi ni opazilo, naprimer še sto, dvesto let nazaj. Šole itak ni bilo, ko je bila uvedena, so nekako končali štiri leta šole in šli na dnino. Zanje se ni noben sekiral, niso nič štrleli iz vsakdana. Ljudje so jih imenovali bolj počasne. Lih tako jih je bilo po nekaj v vsaki vasi.

Zdaj so taki otroci bolj opazni. Šola je zahtevna, življenje je bolj kompleksno. Posameznik je hitro neuspešen, če ne dosega enega standarda. Razne bolezni, odklone se opazi, primerno je, da se jih diagnosticira, pa če so avtizem, ADHD ali kaj drugega in tudi zdravi, če lahko in da se tudi taki ljudje usposobijo za čimbolj samostojno življenje.

Bedastočit pa ni treba, kot oba zgornja posta v citatu.

Itak da je avtizm izmišljeno,samo da se služi in pametne otroke poneumlja.

Čez kakih 50 let bo vsaka oseba,ki ni ninđa bo avtist.

Avtisti so zelo pamtni in inteligentni ljudje. Ampak ker se jih vlade bojio želijo vsakemu dat diagnozo avtizem in ga poneumit.

A to je oseba, ki vozi avto?

Kot starš otroka z avtizmom sem zgrožen nad komentarji primitivcev in idiotov v tej temi, ki se norčujejo iz bolnih otrok. Če bolezni ne poznate, če niste nikoli sobivali z nekom, ki ima avtizem se, prosim vzdržite komentarjev. Tema je bila odprta z namenom, pridobiti informacije glede avtizma in ravnanja v danem primeru od staršev, ki se srečujemo s to boleznijo.

Od vsega navedenega je res pomembno, da pridemo čimprej do diagnoze ali vsaj do potrjenega suma, da gre lahko za avtizem.

Predlagane ambulante za postavljanje diagnoze potrebujejo od 6 mesecev do 5 let, v tem času bi se otroka že lahko pozdravilo, če se ga ne bi vlačilo okoli “terapevtov”, ki javno prisegajo na neozdravljivost avtizma.

Za hitro “diagnozo” se čaka cca 60 minut, po temu, ko izpolnite online vprašalnik.

http://www.surveygizmo.com/s3/1329619/Autism-Treatment-Evaluation-Checklist-revised

Naslednji korak (v primeru, da je rezultat višji od 30 točk) je iskanje biomedicinskega zdravnika – specialista za zdravljenje avtizma (teh v Sloveniji ni), do česar se pride preko društev za avtizem.

Sledijo testi v laboratorijih v tujini (običajno ZDA), saj je večuna evropskih premalo natančna ali preskopa v svojih poročilih. Iz rezultatov se lahko razberejo težave otroka, vidi se ali je potrebna dieta zaradi intolerance na katero vrsto hrane (sindrom polprepustnega črevesja), itd.

Vzporedno se začne razstrupljanje možganov od strupov in strupenih kovin ter vzpostavljanje mineralno vitaminskega ravnovesja v telesu.

Ko da taka terapija dovolj vidnih rezultatov (kar običajno traja vsaj 3 – 12 mesecev, lahko pa tudi več), se začne s postopki za okrevanje polprepustnega črevesja. Že prej, ko postane otrok bolj “prisoten”, se začne z izvajanjem specialne pedagogike, logopedike, itd.

Ko otrok okreva (v biomedicinskem smislu, tj. razstrupitev možganov in ozdravitev črevesja),
se pri njemu samo še zmanjšuje razvojni zaostanek in izvaja posebno pedagoško delo, da lahko ujame razvojni zaostanek (tega pri otrocih do 5 let praviloma ni veliko).

Avtizem je bolezen, ki se jo danes lahko pozdravi v večini primerov (preko 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}). Proces pa je precej zapleten, v podrobnostih različen od otroka do otroka, dolgotrajen in ni brezplačen.

Da to zdravljenje ni brezplačno “skrbijo” zagovorniki definicije avtizma kot skupka motenj in neozdravljivosti, preko svojih političnih navez.

In kje je verodostojen vir, iz katerega črpaš podatke za svoje blodnje? Lahko daš kak link s statistiko?

Živjo. Te razumem. Šla skozi to. Svetujem najprej pregled sluha, nato logopeda.
4 leta sekiracije, da je avtist, sin je spregovoril pri 4 letih tekoče, prve besede so bile cel smiseln stavek. Je menda nekje v spektru avtizma, nadpovrpečno je inteligenten, vse jemlje zelo resno in dobesedno… Vse dobro vama želim!

New Report

Close