V majčkeno zrelejših letih :)) sem se lotila delanja vozniškega izpita; glede na to, da prej nisem nikoli niti enkrat sedla za volan, se mi zdi, da mi pravzaprav ne gre tako slabo (tako pravi tudi inštruktor), kljub temu pa po 15 urah še niti slučajno nimam občutka, da obvladam vozilo, kaj šele prometno situacijo…

Tisti med vami, ki ste šli vozniški izpit delat kasneje, kakšne izkušnje ste imeli? Koliko ur ste porabili? Kako ste nadaljevali z vožnjo po opravljenem izpitu?

Skratka, hudo bi mi koristilo nekaj moralne podpore in koristnih nasvetov!:))

Pozdravček,

proxima

Izpita sicer nisem delal v zrelejših letih ampak moralno podporo ti vseeno dajem.

lp

Tudi jaz sem se šele z 32timi leti lotila delat vozniški izpit. Prej nisem imela potrebe, ne posebnega veselja, čeprav sem kot sopotnik v vožnji z avtomobilom vedno uživala. Hitra vožnje po avtocesti me je celo nekako pomirjala.
No, potem pa me je “pičilo” … Tudi jaz sem prvo uro vožnje v avtošoli prvič v življenju sedla za volan. Malo me je bilo sicer strah če mi bo “šofiranje” sploh všeč. Strah je bil odveč. Nisem sicer odkrila svojega prirojenega talenta, ampak je šlo. Imela sem 45 ur, ko me je inštruktor prvič prijavil na Roško za glavni izpit. Kot je že iz prejšnjega stavka razvidno, prvič ni šlo. Izdali so me živci… Potem pa sva pred drugim rokom z inštruktorjem vozila še 5 ur in v drugem poizkusu mi je uspelo. Od tega je sedaj pol leta.
Kako mi gre sedaj? Sicer ne vozim veliko (do sedaj sem naredila nkaj čez 3000 km), ampka gre. Še vedno moram biti na cesti zelo pozorna, še naredim kako manjšo napakico, bočnega parkiranja pa še vedno ne obvladam (ga niti ne treniram). Nesreče še nisem imela, sem pa že dvakrat opraskala avto v lastni garaži…

Torej Proxima le pogumno naprej! Če je zmoglo toliko drugih ljudi (glede na gnečo na cesti) , verjemi, boš tudi ti!

Proxima, kar korajžno!

Moja soseda je silom prilike šla v avtošolo pri 62. letih! Ovdovela je, avto je bil v garaži, sama pa vedno po opravkih – peš…
Okorajžila se je in se vpisala v tečaj. Teorija ji je šla zelo dobro od rok, s prakso se je pa tudi junaško spoprijela in naredila okoli 80 ur vožnje.
Izpit je naredila v drugo. Sedaj vozi že šest let, brez nesreče, korajžna je in vožnja jo pomlaja. Vedno pravi: “Moj moto je: ne prehitro in ne prepočasi. Nikoli ne oviram prometa.” Ne skriva, da ji je vožnja v neskončen užitek.
Ravno njen inštruktor mi je pravil: “Že več starejših vdov je prišlo k nam v avtošolo. Skoraj vsaka je rekla, vsaj toliko se bom naučila vozit, da bom šla lahko na pokopališče prižgat kakšno svečo. Sedaj se pa vozijo veselo naokoli, na pokopališče pa bolj malo.” – To pravi tako za šalo. No, ti gotovo nisi tako globoko v “poznih letih” prepričana sem, da ti gre že sedaj dobro in ti bo šlo z vsako uro bolje. Samo ne izgubiti volje in potem, ko boš že enkrat šofer s knjižico, pridno nabiraj kilometre. Vso srečo ti želim!

Vsem skupaj hvala za moralno podporo, špela in mitka, vama pa tudi za zgodbici – sta mi res vlili malce poguma.

Se mi pa zdi promet v LJ hudo napet in živčen, kaj šele bo, ko ne bom imela zraven inštruktorja..:))

Držite pesti še naprej!:))

pozdravček,

proxima

Ko sem jaz imel 15 ur, sem se počutil še precej negotovo, ko sem imel pa 18 ur, se mi je pa kar naenkrat odprlo! Tako da kar pogumno naprej! V svetlo prihodnost! 🙂

Jst sem stara 23 pa ga šele sedaj delam. Sicer sem mela H že od 14 leta, pa pol še A, pa vozim motor že tri leta, se pravi sem ceste navajena…

Sedaj sem imela drugo uro. Lahko rečem, da prometnega znaka nisem nobenga opazila, na števec sploh ne gledam, prvo uro nisem vedla kam naj dam noge, inštruktorju za vrat al kam 😀 Tako, da je rekel, da se bo zmenil, da bo kazni za prekoračeno hitrost kar on pobiral namesto policajev in bo tako obogatel 🙂

No ampak menda mi gre super. Tud parkiranje mi ni delalo problemov (za bočno še ne vem), upam, da sem zaradi motorja v prednosti. Tebi pa želijm vse naj naj.

Jst sm pa 20 pa ga delam za motor :).
Proxima: počasi se boš navadla, pomoje ni tako velke razlike al ga greš delat z 18imi leti ali pa s 30imi :).