a misliš da tiste, ki so imele vnuke kar naprej, pa hodijo obiskovat v DSP.

Malo morgen.

Kajti vnuke so večinoma imele, ker so se starši tako losali skrbi za otroke,

Potem, pa misliš, da bodo za starše skrbeli, ko bodo onemogli.

Dream on

Babice in dedki čisto v redu pomagajo, če vnuke tu in tam počuvajo za par uric. To naj bi oni počeli, ne pa bili še v penziji aktivno vpeti v varovanje vnukov, kuhanje za otroke in vnuke itd.

Lej, ti komot, če so tvoji otroci navajeni izkoriščati te do zadnjega in če imaš že sama mentaliteto, da moraš skrbeti zanje dokler boš zmogla na nogah stati. Če misliš, da boš potem, ko ne boš več zmogla, v kakršni koli prednosti pred tistimi, ki si bodo namesto aktivnega varovanja vnukov izbrali tečaj francoščine in da se bo njim povrnilo slabo, tebi pa dobro, boš konkretno razočarana.

A veš zakaj? Ker bolj ko otroke navajaš, da si jim vedno in povsod na voljo, bolj te vidijo kot samoumevno in manj te spoštujejo. To so tisti odrasli otroci, ki bodo vsem okoli govorili, da so otroka pustili pri babici, namesto da bi ga v vrtec vpisali, ker babica takooo zelo potrebuje otroka, to delajo zaradi nje pravzaprav. Ona je tista, ki “uživa” z vnuki, ona je to hotela. Samoumevna boš in odrabljena, ko te ne bodo več potrebovali. Takrat se pa potem v DSO sprašuj, zakaj se ti tvoj doprinos ni povrnil z dobrim. Jih imaš na kupe tam, ki tudi o tem razmišljajo.

Ja, imam že odrasle otroke in ja, imam tudi vnuke. In ne, na misel mi ne pade, da bi jih cele dneve vahtal, hvala bogu niti ženi. Tu in tam, ko nujno rabijo, na obiskih kakšen vikend, kak dopust in to je to. In se super razumemo. In veliko bolj spoštujemo kot bi se, če bi jim bili ves čas na voljo.

2 uri max. Po tem sem totalno izžeta, se skor po tleh prevračam.

Bravo! Mislim popolnoma enako. 😉

Upam da ne bom nikoli babica…

To zate tudi jaz upam.

Resnica boli648

Tako je bila tudi moja mama. Ji sicer nismo rinili v varstvo, če ni bilo nujno, ampak ji nikdar ni bilo odveč in je celo sama kdaj rekla, naj pridejo, ali pa da naj gremo še na eno kavo, ko smo poklicali, da se vračamo ponje, da bodo še malo pri njej. Dokler je ni zgrabil hrbet in je poleg tega še njena mama, torej moja babi obnemogla in potrebuje pomoč. Sedaj ji je varstvo naporno, tako fizično, kot psihično, kar je popolnoma razumljivo. Pa ok, navsezadnje so tudi otroci že večji in ne rabijo neke konstantne pozornosti, se zamotijo sami, niti ne rabijo varstva (morda 1x na mesec kako uro), pa tudi ona ni vsako leto mlajša.

Tako da boš morda tudi ti nekoč spoznala in razumela, kako ti je lahko z vnuki naporno in kako lahko “nimaš volje biti z vnuki”. Si še zdrava, relativno mlada, če si še v službi (moja mama je že nekaj let v penziji), nimaš obveznosti kot je skrb za ostarelega človeka in zato ti je seveda varstvo zaenkrat še v užitek in ne v breme. Ne obsojaj drugih in uživaj, dokler lahko. Se lahko hitro obrne v drugo smer.

Kdo pa pravi, da sem do zadnjega vpeta v skrb za vnuke?

To je zraslo v vasih glavah. Pisala sem, da pomagam. In da mi ni odvec.

Pomagam cez poletne pocitnice, pomagam kak dan med letom, ko otroci po bolezni se kak dan ostanejo pri meni.

Pomagam, ko je treba. In ko me potrebujejo. In moji otroci tega ne izkoriscajo.

Enim je pa se to odvec. Imate cas za vse dejavnosti, kofetke, nakupovanje in tedenske izlete ma Bled, da bi pa vnuke peljali v Zoo, je pa prenaporno. Ker rabite mir in pocitek. Vsak dan. Cel dan.

Pravite, da so starsi leni in na komot – eni so res. Ampak enako stevilo je tudi takih starih starsev.

Poznam primer, ko je mama oz. tašča oba otroka, seveda ne hkrati, čuvala ves dopoldan, dokler nista šla v osnovno šolo. Starša otrok ji sedaj ne izkazujeta nikakršne hvaležnosti.

Seveda ne! Po možnosti ji celo nakladata, kaj vse je narobe naredila in kako jih je razvadila in narobe vzgojila. Ni nobene hvaležnosti, če starša od vsega začetka jemlješ kot samoumevnega, kot berglo v življenju, ki ti kar pripada in na katero se opiraš, dokler starš ne obnemore. Potem pa več ne izpolnjuje vloge, ki jo je celo življenje, in postane odvečen, nepotreben.

Anonimno, če pomagaš “kak dan med letom in med počitnicami” to ni vpetost v aktivno varovanje. Ne vem, zakaj potem ne bi imela časa za tečaj francoščine in kofetkanje in zakaj točno te motijo ti, ki to počnejo. Saj oni verjetno tudi pazijo vnuke “kak dan med letom”, kaj meniš? In zakaj se nanašaš name, ko govoriš “enim je to odveč”, ko sem ti sam povedal, da varujem vnuke, ko otroci nujno rabijo in še kdaj vmes. Za nekaj uric, ne za ves dan! To je bistvo.

Vidiš moji otroci in otroci sorojencev, bi pa za babice in dedke storili vse. Da ne govorim o tem, kaj vse so oni storili za njih. Te vezi so, kolikor vidim, trdne kot jeklo.

Kakor kje, največja garancija za uspešno življenje, so dobri in iskrejni odnosi, tudi sebe in svojo komoditeto je potrebno kdaj pa kdaj odložiti za nekaj časa na stranski tir.

Starost je kar pomemben dejavnik… Pred kakima dvema, tremi desetletji so mnoge babice mali čez 50 bile že v penziji, danes še redno delajo. Velika razlika je biti ves dan umirjen doma in paziti vnuke ali pa jih paziti poleg službe, ki je že sama po sebi z leti napornejša.

Poleg tega, lažje je paziti vnuke pri 50 +, kot pri 70 +, vem iz izkušnje. Pri nas so in so bili po cele dni, sploh poleti, ne eden, več.

Tocno tako.

Ocitno si edina, ki razume – ali sploh hoce razumeti – kaj zelim povedati.

Ce lahko pomagas, pomagas.

Ce ne mores, ne mores. Zdravje, sluzba.

Ce noces – zaradi lastne lenobe, komoditete, itd, pri temu, da imas cas za vse drugo na tem svetu, le za lastno druzino ne – pac noces. Ampak tu je posredi lenoba, nic drugega.

Pocitniska varstva v lj so nabito polna ze spomladi – otroke prestavljajo iz enega na drugega, dedek in babica zmoreta med poletjem le par dni – ce. Sta prevec zasedena s svojimi hobiji in opravki. Otrok ne zmoreta, vse ostalo pa ja. Otroci konec poletja utrujeni od neprestanega letanja sem in tja. Starsa na locenih dopustih, da skombinirajo varstvo. Upokojemke pa klicarijo vsak drugi dan, ker ne vedo, kam bi se vtaknile in kaj bi pocele.

Koncujem. Tisti, ki je razumel, je. Ostali pa naprej po svoje.

Sem babica dvema navihancema, ki sta stara 3 in 5 let. Oja, naporna :), priznam.

Sama sem še v službi, vendar na srečo zdrava in kar fit, tako da kondicijsko ju lahko krotim, sem pa psihično zmatrana, ko je konec varstva :). Ampak … Če me hči prosi za varstvo, če imam čas in nobenih drugih planov, seveda ju bom pomirkala. Je pa res tudi to, da tamladi tega ne izkoriščajo in tudi vnaprej smo dogovorjeni.

Kakšno leto nazaj sta bila še bolj naporna in je bilo cca 3 ure kar dovolj varstva, sedaj je že lažje, ampak ju je treba imeti stalno pod nadzorom, ker zelo na hitro kaj ušpičita, se zbutata, dobita kakšne konstruktivne ideje, katerih realizacijo je treba pač preprečiti 🙂 Je pa naporna ta animacija ves čas, da jima ne gredo traparije po glavi 🙂

In imam ju neskončno rada, ampak da bi ju imela pa npr. dva dni skupaj .. ajoj, težka 🙂 Ko bosta večja, ju bom seveda kam peljala, rada bi ju navdušila za hribe, da gremo na kakšno lažjo turo … Imam še veliko načrtov, ampak mi še kar nekaj let manjka do penzije, ko bom imela več časa (ali pa ne :)).

In ja, za vnuke mi ni težko malo potrpeti, tudi če sem utrujena, vsakodnevno varstvo, pa tudi če bi bila v penziji, ni šans. Kot prvo prenaporno, kot drugo pa v vrtcu imajo toliko ustvarjalnih dejavnosti, toliko se naučijo, da s tem pač ena babica ne more tekmovati.

Mislim, da babice in dedki čisto v redu “odlagajo svojo komoditeto”, če tu pa tam poskrbijo za vnuke, ne pa da jih vahtajo vse dneve. Eno je odložiti komoditeto za nekaj ur in občasno, drugo pa je popolnoma podrediti svoje življenje potrebam mladine. Eni to počnejo, ker nimajo svojega življenja in ne zmorejo pretrgati popkovine, pa nadaljujejo z vnuki tam, kjer so nehali z otroki. Taki jo odnesejo najslabše.

O tem, kako bi tvoji otroci in njihovi otroci “zate naredili vse”, boš pa lahko govorila, ko boš enkrat v DSO in ne boš več ničesar mogla narediti zanje. Marsikdo tam je bil do pred kratkim prepričan, da bi njihovi otroci “zanje naredili vse”. No, saj se potem tudi tolažijo s tem, da pač imajo mladi svoj lajf in da ne morejo zdaj ves čas okoli tebe hodit. Obrambnih mehanizmov je tudi potem več kot dovolj.

Koliko zmorejo babice ne vem, ker po moji strani spermdoner in wombdonerka nista nikoli pokazala interesa za otroke, tko jih tudi nista pazila. Po zenini strani je otrok vec in babica se sama javi, da naj jih pripeljemo, tamala se rada, vecji pa ne vec, ker je starokopitna in mu (resnicno) utruja s stvarmi, kinse nje ne ticejo. Ce nor. gleda Game of Thrones pa utruja in utruja, je pac ma enkrat dost. Jaz se z njim ne ukvarjam, ker so to zenone zadeve (njeni starsi).

Vecina otrok je danes tako nevzgojenih, razvajenih in nesposobnih na tut na sekret it, da mi na kraj pameti ne pride, da bi se koga ahtal. Dretje, kricanje na vsakem ovinku. Zato tudi nimamo otroskih obiskov, ampk se igrjo zunaj / po domovih se pa ne hodi (ogromno odraih tega ne mara). In take mulce naj jaz pazim po moznosti? Samo ce imam imuniteto na sodiscu, da ker bo par dni plav, da ga spravim k seb. Ne hvala, ze svojoh otrok mam poln kurac z najstniskimi forami, ne da bi kasneje ahtal se tuje otroke (vnuke). Ce bo zena imela vesele, kar za kako uro, cel dan pa sigurn ne.

Realno gledano delano cele dneve, se izobrazujemo in z leti energija pojenja. ko sva fraj sva fraj zase, ne za ahtanje pmzev. Ce mas otroke, jih imej zarad sebe ne zarad drugih ali pa jih ne imej. Bolanih otrok, pa sploh ne mislim ahtat – da se js zbim. Ne hvala.

Skrbte za scoje otroke, ne da so drugi zrtve vas.

Zavisi od dneva in razpoloženja obeh. Siten otrok, sitna jaz – mi kar hitro izpije energijo. Če sva oba spočita in dobre volje, pa lahko celo popoldne. Sem pa še v službi, vnuček predšolski.

Hehe196,  pusti jo. Poznam koke njenega kova, ki so popolnoma podrejene mladim in stalno čuvajo, kuhajo, perejo in likajo ta mladim, še pospravit jim kaj grejo in jim peljejo froce na morje, da se ubogi mladi starši odpočijejo. In ko jih slišiš modrovat, govorijo natanko tako, kakor tale. Isto razmišljanje, isti stavki, enako izmotavanje, ko jih nekdo sooči z resnico in obtoževanje drugih, ki ne klečeplazijo kakor oni. To je oseba, ki se najprej ne more sprijazniti s tem, da so njeni otroci odrasli in je ne potrebujejo več, ter je izgubila svoj smisel. Zato ta manjko pokriva z idejo, da jo nujno potrebujejo vnuki. Kot drugo, prepričana je, da je poslanstvo ženske za štedilnikom in je to, da narediš kaj zase, znak slabičev. Prepričana je, da jo bodo vsi oboževali in jo trepljali po rami, če se bo non stop razdajala. Na smrt se boji dejstva, da sama ne bo dobila enake pozornosti od mladine, ko bo enkrat obležala in bila nesposobna skrbeti zase. Na vse kripe se oklepa upanja, da če bo mladim vse porinila v rit, jo bodo držali za rokico v DSO. Kazanje s prstom na druge, kaj vse si privoščijo, namesto da bi doma privezani na ketno čakali, kdaj bodo mladi kaj potrebovali od njih, je pa več kot očiten znak nevoščljivosti in samopotrjevanja, kako je ona boljša od njih in se ji bo vse dobro poplačalo, “uživači” bodo pa že plačali za svoje “grehe” (da je ena starka tako naivna kot majhen otrok…….saj ne moreš verjeti). In verjemi, stalno čuva mularijo. Ker ste jo tu malo dregnili z resnico, je začela nekaj zavijat v celofan, da pomaga samo ko potrebujejo (ja, itak potrebujejo non stop, a ne) in se ne zna izmotat iz tega, ko nekdo omenja, da občasno varstvo ni ovira za kafe in tečaj francoščine. Ona za to nikakor nima časa, ker čuva, ampak samo občasno čuva. Hmmmm………

Jaz se veselim, ko/če bom babica. Pri prvem vnuku si želiš biti ves čas zraven, pri drugem, tretjem, četrtem, petem.. pa se staraš in si utrujen že 1x mesečno kosilo skuhati za vse.

Pogovarjajte se, ljudje in bodo odnosi čisti, preprosti in lepi.

Jaz vem, kaj mi je največ pomenilo, ko sem bila mlada mamica: nepremičnina in posojilo / podaritev denarja za ureditev doma ( če ga imaš), skuhano zelenjavno kosilo na štedilniku, dopoldansko varstvo do 2. leta, da so šli otroci lahko čim kasneje v vrtec.

Ja, ogromno so nama pomagali starši in hvaležna sem jima.

Se popolnoma strinjam! Poleg tega ona niti pod razno ne bi šla na francoščino in kafe tudi če bi imela ogromno časa, ker ne zna več uživati v stvareh, ki se tičejo osebnostne rasti, golega brezdelja s knjigo v roki, novega povezovanja s partnerjem… Njej je izguba časa vse, kar ni povezano z razdajanjem svoji družini. To so ženske, ki načrtujejo skupne dopuste z odraslimi otroki in vnuki in rade volje pokrijejo vse stroške, samo da osmislijo same sebe, pa če imajo cel dopust v varstvu vnuke, medtem ko gredo mladi po svoje. Ko vnuki zrastejo in hodijo k njej le redko, ženske njenega tipa utrujajo svojim otrokom, zakaj ne pridejo na obisk, da je skuhala kosilo za vse itd. Ampak diskretno, ker se ne spodobi otrok obremenjevati s svojimi težavami. Pač nimajo ničesar, česar bi se oprijele, ko izgubijo svojo vlogo matere in kasneje babice, ki so jo glancale cel lajf. Nemalokrat taki stari starši odstopijo svoje stanovanje/ bajto otrokom in gredo v klet ali pa direktno v DSO misleč, da je tako edino prav. Ker mladi to rabijo, ker sami ne zmorejo, ker je ona tu, da se razdaja. In seveda bo poleg vsega naštetega in nenaštetega poskrbela tudi za to, da na svojo starost ne bo obremenjevala mladih s tem, da bi ji morali doplačevati dom. Seveda bo v njihovo dobro šla v štiriposteljno sobo in tistih nekaj fičnikov, ki jih ni vseh razdala mulariji, morda celo porabila za domsko oskrbo. Ker odraslih otrok se pa ja ne spodobi s čimerkoli obremenjevati. Starši so za to, da so jim do svoje smrti brezplačen servis. Naj izvolijo, kar se mene tiče pa ne, hvala.

Moras biti res grozno zagrenjeno bitje.

Se mi smilijo tvoji otroci in vnuki, ce jih sploh imas.

Le zate v informacijo – svojo delovno dobo sem izpolnila v tehnicno zahtevnem poklicu, tudi sedaj se obcasno kaj naredim.

Casa za svoje hobije imam vec kot dovolj, z vnuki se neverjetno zabavam.

Planiram reden cas z njimi, si ga vzamem. Redno.

Vskocim dodatno, ko je potrebno.

Z zakompleksanimi upokojenci se mi ne da druziti. En kup nesposobnoh, lenih frustrirancev, s slabimi druzinskimi odnosi. Ni cudno. Lapajo tocno take stvari, kot jih sedaj ti. Pri tem, da so jim njihove mame in tasce cuvale otroke do sole vseskozi, medtem ko so one sluzbovale v neki administraciji in kopirale brezvezen papir.

Ne hvala, sem raje z otroki.

Dokler zmorem, se name lahko zanesejo. In niti ne pricakujem kaj v zameno. Penzijo imava z mozem oba dobro, financno vse reseno. Tudi za dom bo, ne pricakujeva, da bo kdorkoli skrbel za naju. So moji ljudje in je moja odlocite, koliko casa jim namenim, nikakor pa ne odlocitev nekoga drugega, kateri se obrne stran od lastnega otroka, ko ta rabi pomoc, potem pa se s takimi opravicuje in zgovarja pred drugimi, ki tega ne pocno.

Stara sem 50 let. Cela moja ulica in celo naselje otrok je gor zrastlo z babicami. Starši so delali, ampak večina jih je delala od 6 do 14. Prav nič čudnega ni bilo, da je mamo doma čakalo kosilo ob 14.15 in da je šla ob 15.00 počivat. Vse to je porihtala babica. In nas otroke tudi. In tako večina otrok iz naselja, ki so imeli babico vi bližini. Poleti so starši spakirali nas otroke in smo šli od junija do šole k babicam na podeželje, v Prlekijo, na Dolenjsko ,v Bosno, v Vojvodino, v Dalmacijo….kjer je bila ena babica, tam je šel vnuk in to za dva meseca. Starši pa niso ves čas delali, ne. So kakšni šli tudi lepo sami na dopust, ko so otroci bili pri babici.

Danes starši delajo do 18. S težavo pokrijejo poletne počitnice. Težko uredijo kak opravek zaradi urnikov, ne grejo skoraj nikamor brez otrok in potem folk komentira otroke po trgovinah, bankah, upravnih enotah, skratka skozi eno obsojanje. Če ga vlacis s sabo ali če ti ga počuva babica.

Dokler zmorem, se name lahko zanesejo. In niti ne pricakujem kaj v zameno. Penzijo imava z mozem oba dobro, financno vse reseno. Tudi za dom bo, ne pricakujeva, da bo kdorkoli skrbel za naju. 

Seveda, seveda, jasno kot beli dan. Kot rečeno klasična balkanska miselnost, starši se morajo za svoje otroke in vnuke razdati do konca, seveda ena Cankarjanska mati ne bo pričakovala, da bi potem ubogi preobremenjeni otroci bognedaj skrbeli zanje na stara leta, še za dom jim ne bo treba plačevati, jasno. Itak pa potiho pričakuje, da je ne bodo zapustili, da bodo z veseljem hodili na obiske, tudi ko je ne bodo več potrebovali (drugače ne bi zgoraj zapisala, da se bo dobro z dobrim povrnilo, ne?). Tega itak ne bo nikoli glasno povedala, ampak sama v sebi si bo tega želela. In otroci bodo to čutili in vedeli. Temu se reče občutek krivde zaradi Cankarjanske matere. Globoko v sebi boš vedno imela ta občutek, da si pa ti nisi izbrala francoščine in kofetkanja, ampak si se razdajala vnukom tako kot prej otrokom. Veš, morda pa bi ravno s francoščino in kofetkanjem na stara leta razbremenila svoje otroke občutka, da ti nekaj dolgujejo in občutka krivde, da so te ruknili v dom. In stalnega moralnega mačka, da te ne obiskujejo dovolj pogosto. Ampak mogoče pa je ravno to tisto, kar želiš.

Ah, daj ne bluzi. Ja, so bile babice in dedki, ampak ni bilo animacije z njihove strani. Tudi jaz sem hodil na počitnice kak teden k babici in dedku na podeželje. A misliš, da je babica sedela z menoj in sestavljala kocke ali mi knjige brala? Imela je svoje delo, saj so imeli kmetijo. Meni in bratrancu so dali grablje v roke in dedek je pokazal, kako se grabi, pa sva pograbila pokošeno travo. Drugače pa sva se zunaj cele dneve hojsala po gmajni, dokler nas na kosilo niso poklicali pa potem na večerjo.

Lahko bi bil tudi sam doma, saj sem bil že s 7 leti, ni bilo to kot danes, animirano varstvo do 16. leta. Če sva z bratrancem kako ušpičila, sva jih tudi dobila od dedka, pa nama ni več na pamet padlo, da bi neumnosti delala.

Hočem reči, ni isto tole vahtanje mulcev danes in pa pred 50 leti ali tudi pred 30. Mi smo bili cele dneve pred blokom, ko smo še v bloku živeli, potem v naselju hiš, vedno je bila mularija zunaj. Vozili smo kolesa, brcali žogo itd. Enoletnike in dvoletnike so stare mame imele v stajicah, ko so morale zadeve porihtat. Če se otrok drl, se pač je, najbrž ne dolgo. Igrače v stajo in basta. Pa je bil tam naslednjo uro ali dve. Me prav zanima, kako bi današnje mamice odreagirale, če bi kakšna tašča to počela. Ne, danes jih morajo animirat ves čas, ko so vnuki pri babicah in dedkih.

Dajte nehat primerjat neprimerljivo.

Točno tako.