balanširanje
Jaz redko katero stvar sploh še blanširam, se mi zdi čist škoda zelenjavo po 2 x kuhat. Dobro operem, očistim, osušim in namečem v skrinjo. Do zdaj vedno bp. Edino, kar blanširam, je špinača in blitva, pa stročji fižol, vse ostalo gre v skrinjo surovo, vključno z gobami.
Očiščeno zelenjavo streseš v vrelo, rahlo soljeno vodo. Ker mora voda takoj zavret, blanširaj manjše količine zelenjave naenkrat. Vre naj 1 minuto, nato jo vzameš ven, da se ne skuha in jo ohladiš v ledeno hladni vodi. Hlajenje traja prav toliko časa kot blanširanje, torej 1 minuto. Da gre hitreje v vodo za ohlajanje stresi nekaj kock ledu.
Z blanširanjem zelenjava obdrži več C vitamina in je po odtajanju tudi bolj okusna, kot neblanširana. Neblanširana po odtajanju nima več “tistega” okusa, vitaminov pa v njej skoraja ni več.
Ne bi rekla. Imam za primerjavo mamino strogo blanširano zelenjavo in mojo surovo. Razlika je očitna – v prid surove 
V tisti minuti zelenjava že začne izločat svoje sokove, tista voda se potem zavrže in potem še enkrat pregrevamo zelenjavo. Še najmanj bo ta teorija veljala za C vitamin, ki že pri 40 stopinjah začne “razpadat”. Tko, po kmečki logiki, je ta proces namenjen predvsem izločanju kakih “črvov”, polžev in podobnih zverinic, ki se rade skrivajo v kaki kolerabi, korenju ipd, kot pa čemu drugemu.
Moja tašča gob NIKOLI ne blanšira – pa je tašča – torej je že nekajkrat po 10 let na tem svetu.
Očiščene in narezane zamrzne v posodicah od sladoleda ali rame.
Nekaj jih pa samo “POTENSTA” na malo olja – toliko da gobe še ne izpustijo vode.
Za zamrzovanje uporablja “prastaro kuharico” (mislim da nekje iz 60ih let, torej še iz začetkov gospodinjskih zamrzovalnih skrinj) in v njej sem videla napisano GOB NIKOLI NE BLANŠIRAMO!!
Poleg tega je polovica mojih sorodnikov gostincev (predvsem kuharji) in večina ničesar ne blanšira, ker se menda ob blanširanju izgubijo prvi vitamini.
Nataša
PS: 1/2 žlahte je gostincev, ostala polovica policajev :))))
Poznate kakšen vic, v katerem sta zajeta ta dva poklica???? :))))
No, imajo pa policaji zastonj kosilo…
Nista ravno poklica, ampak motorist in blondinka:
Motoristi in blondinke: enake zgodbe?
Motorist se hvali kolegom:
-Včeraj sem v diskaču spoznal krasno blondinko.
Kolegi:
-Ooh!
-Malo sva zaplesala, plačal sem ji pijačo, nato pa sva se začela muckat.
Kolegi:
-Oooooh!
-Ker je bilo preveč folka, sem ji predlagal, da jo pospremim domov. Odšla sva.
-Oooooooh!
-Na parkingu se privije k meni in mi reče: “Sleci me!”
-Oooooooooh!
-Slečem ji tangice, jo dvignem, položim na sedež mojega motorja.
Kolegi:
-Uuuuaaaauuuuuu! motor imaš? Katerega? Koliko leti? A ma dobre pospeške?
Ista zgodba, vendar jo pripoveduje blondinka:
Blondinka svojim kolegicam:
-Včeraj sem spoznala pravega motorista.
Kolegice:
-Oooh!
-Plačal mi je pijačo, začela sem ga poljubljati.
-Oooooh!
-Predlagal je, da me pospremi domov, pa vsa šla ven.
-Oooooooh!
-Na parkingu sem mu rekla, naj me sleče.
-Oooooooooh!
-Slekel mi je hlačke.
-Kvaaaaaa? A hlačke nosiš?
Kaj je extrem?
Da se poročita blondinka in policaj.
Tistega Wash & Go si moram zapomniti :))))
Za tik tak sem že slišala.
Veš kaj me najbolj jezi, da pozabim vse vice, ki jih slišim in ti ne morem kaj dosti “vrniti”.
Ponavadi v enem ali dveh dneh pozabim…. Ali pa še prej!
Ne vem zakaj se mi to dogaja ……………………………………. pa nisem blond in tudi policaj ne :)))))
Ntš
Pametni si zapisujejo…. :)))))))))))))
Jaz sem jih zbrala že za 2 polni disketi. Pa fint za sms-e tudi. Celo enciklopedijo na račun Mujota pa Hasota imam, pa še sproti kapljajo.
Jooooj, kmalu bi pozabila!
Tale je luškan:
Poklicni šofer je vozil s tovornjakom po podeželski cesti. Nenadoma se je prikazal ob cesti majhen zelen možiček in ga ustavljal.
Šofer se je nekoliko začuden ustavil in ga vprašal:
“Kdo neki si pa ti in kaj hočeš?”
Mali zeleni možiček je odvrnil: “Jaz sem prišel z Venere, sem peder in sem lačen.”
Voznik tovornjaka mu je dal sendvič in rekel:
“Tale sendvič je vse s čimer ti morem ustreči.”
Peljal se je dalje, dokler ni ob cesti zagledal majhnega rdečega možička, ki ga je ustavljal.
Ustavil se je in vprašal: “Od kod si se spet ti vzel in kaj bi ti rad?”
Mali rdeči možiček je odgovoril: “Jaz sem prišel s Saturna, sem peder in sem žejen.”
Šofer mu je dal coca colo in rekel:
“Žal mi je, toda to je vse kar lahko storim zate.”
Čez nekaj časa je zagledal ob cesti majhnega modrega možička, ki ga je ustavljal. Zadeva z možički mu je bila zdaj že dokaj dobro poznana. Zato se je ustavil in dejal:
“No ti mali modri peder, kaj bi pa ti rad dobil od mene?”
Mali modri mož je odgovoril:
“Za začetek vaše vozniško in prometno dovoljenje, prosim…”
