“… Kdor zaničuje besedo , ga zadene njena sodba.Veliko ljudi nepremišljeno govori besede , ki zbodejo kot meč , jezik modrih pa je zdravilo. Tudi je zapisano : On jim je poslal besedo in jih ozdravil.

…. Pripoved o besedah. O pomenu besed v človekovem življenju , o besedah , ki so morale biti izrečene , čeprav so bile rušilne in so ubijale in o onih , ki niso bile nikoli povedane , a bi morale biti.Da bi zacelile bolečino , manjka pravih besed.
Mogoče prave besede sploh ni. Mogoče prava beseda proti smrtni stiski in bridkosti in strahu sploh ni beseda take vrste , ki bi jo usta lahko izgovorila ?!
… tisti , ki je iskal besede , ki so večje od drugih , je našel , da je med njimi največja “sočutje” : Ljubezen se razodene samo tistim , ki imajo sočutje z vsem , kar živi. Sočutje in ljubezen nas obvarujeta večne smrti , je mislil ta , ki je mogoče končno le našel pravo besedo.
Ampak katera je bila , čisto zagotovo nikoli ne bo vedel. Saj izgovarjamo toliko besed , tako neznansko veliko besed ! …. “

citat iz knjige Torgny Lindgren Lepa Merab

Ko sem tole prebrala , sem se zamislila. Zakaj večkrat ne pomislimo , ko odpremo usta in svojim najbližjim govorimo besede , ki imajo tako rušilno moč ?!
Ali pa , zakaj večkrat ne iščemo besed , ki zdravijo ?!
Želim si imeti tako odprto dušo , da se me bodo te čudovite besede dotaknile in ostale v mojem srcu ! Rada bi bila boljši človek !

Nikita

Nikita….kako se strinjam s tabo. Tudi jaz pomislim, da bi lahko bila boljši človek kot sem. Tudi jaz včasih nepremišljeno odprem usta in izgovorim kakšno besedo, ki koga prizadene…Ampak še večkrat drugi prizadenejo mene…

Kaj lahko storimo, da bi bili vsi boljši ljudje?

Izbiramo besede 🙂

Samo , kaj ko so človeški dobri sklepi , žal , kratkega veka !

Nikiti se je pred dvemi leti podiralo življenje in takrat se je zarekla , da NIKOLI ne bo svojim ljubim in vsem ostalim grenila življenja z besedami , da bo vedno in do vseh strpna in dobrohotna …. pa , žal , zadnje čase vse prevečkrat opažam , da drsim v stare kolesnice brezbrižnosti in nestrpnosti …. samo sočutja sem še vedno polna , to pa ja ! Zakaj potem …..

Niki, mogoče si pa izčrpana, preutrujena od vseh teh dogodkov v dveh letih. In tudi s tem se potrpljenje in izbiranje lepših in s tem tudi uspešnejših besed, zniža pod nivo, ki si ga želimo. Zase vem, da ko sem utrujena (včasih je katastrofa in res ne vem ali bom preživela dan), sem težko prijazna.
Kako kaže s Prago?

Kdo hudiča mi je skril sonce?

ufff.

Ex bratje bi dejali “govori tako da te razume cjeli svet” ne de…

Je pač tako, da papir vse prenese in sama včasih kar težko spravim skupaj “prave besede”.

Besede same pa vsi dostikrat lahko razumemo tako ali drugače.
Odvisno kdo jih, ter in predvsem kako jih izgovarja. Nedolžna šala lahko
mimogrede nekoga hudo prizadene…

Ponavadi več razberemo “med vrsticami” in iz “poznavanja” govoreče osebe.

Pa vendar besede so samo besede, res so sredstvo komunikacije, a
v življenju štejejo tudi ali predvsem dejanja. Od samih besed se ne da živeti (pustimo literate in podobne …).

Po drugi strani pa beseda lahko povzroči tudi veliko gorja ali pa zopet veliko lepega. Poudarki, nasmeh, grd pogled – ista beseda, isti človek- povsem drugačen rezultat mar ne

Na – pa sem napisala cel roman, tisti ki so meni blizu pa
me tako ali tako večkrat razumejo tudi brez BESED..

Škrat se mora še veliko naučiti, kako s svojim jezičkom na čim lepši možni način izraziti svoje mnenje. Včasih sem pač slon v trgovini s porcelanom, spet drugič si v brado preklinjam kot kakšen kočijaž. Se zna zgodit da bom še “v ta drugi sobi” opletala z jezičkom”.
Konec koncev se vedno izkaže za kaj je kaj dobro.

*Nič ni treba besed, ko oči spregovorijo*

Oja, Nikita, beseda, ta veličina od veličine, ki lahko naredi vse … in nič! Ki lahko ubije ali povzdigne v nebesa, ki lahko ublaži še tako hudo bolečino ali pa nebolečino naredi za neozdravljivo bol. Beseda, ki dviga od mrtvih, ali pokoplje. Beseda, ki potolaži ali spravi v jok. Beseda, ki privabi solze sreče v oči, ali pa nas prisili pogledati v tla in se izgubiti v vsemirje? Beseda, ki bolnega ozdavi in zdravega naredi bolnega! Beseda, samo besedica, pospremljena s toplim pogledom in po žilah zaplapola kri, ki v hipu zavre! Beseda, ki tako zaboli, da nobeno rezilo ne prizadene tako hude bolečine? Beseda, ki uspava in ki zbuja? Beseda, ki naredi žensko res pravo žensko in moškega pravega Apolonisa? Beseda, ki hladno hišo spremeni v topel dom in topel dom v najbolj hladen kraj na vsem svetu? Beseda, ki te pripravi h koraku naprej in beseda, ki ti naredi prehojene kilometre za …. boren mali korak?
Beseda, ki te popelje k prijatelju, ki že dlje časa počiva v miru in beseda, ki ti prijatelja pripelje v tvoj dom, k tvoji peči? Beseda, ki je sploh ni potrebne, pa te na drugi strani telefonske žice človek tako močno začuti, da nastanejo trenutki molka, ki so tako zgovorni?

Oh, Nikita …..oh Nikita …..

Besede so kot trdna skala…. kamor padejo, tam obstojijo …. tam obležijo. Besede so kot pravkar preorana topla zemlja, iz katere se še kadi pomladno prebujanje ….. tople in z nado, da obrodijo ….. besede so kot žitno polje ….. zlate, polne in šumeče …. besede so kot veter v vejah …… boleče, ….. hrepeneče, iščoče ……

Severničica svetleča, morda prav sem
k tebi – tvojemu postu sodi tudi tole:

JEMANJE NAM NAPOLNI ROKE, DAJANJE PA SRCE!

Ja. In na žalost je tako, da izrečemo žal besedo ravno tistemu, ki si to najmanj zasluži. Tistemu, ki bi pa za potrebo kaj rekli, pa…vsaj jaz ne morem reči nič. Kako pa kaj odpuščanje? Če tebi nekdo kaj slabega reče? Hitro odpustiš?

… je una beseda , ki bi jo povedala v zvezi s Prago 🙂
Veš , ku pravijo . Prilika zamujena ne vrne se nobena in drži ku pribito !
Moj gospodar ima do konca januarja full dela , v februarju gre na operacijo , potem bo ene 8 tednov okrevanja (pravijo) , potem je pa že maj in borba za ocene , potem takrat enkrat bo M. morala v Lj. na gastroskopijo in izpraskanje žrelnice (verjetno) , potem je pa že itak poletje tu – ekola , bi bilo mogoče takrat kaj planirati namesto običnega dopusta 🙂

ampak … Niki se Pragi ne odpove … bo že … kadtad :)))

Sem bik po horoskopu in pravijo, da so ti trmasti. Tako sem tudi jaz. Se izboljšujem in vadim v odpuščanju. Ker veš zvezdica, nekomu ne odpustit pomeni, da samo sam sebi živčke žreš, oseba (ponavadi), ki te je prizadela, pa čez minuto ne ve več za to. Poskušam, včasih ni lahko, a nekako se da. Pozabim pa ne, a veš. Pa bi včasih rada tudi to.

… pa nisem , eko , to me včasih jezi . Zato , ker ko me kdo full prizadene , si rečem , ej , tega mu pa ne odpustim , že pride v mojo cerkev h maši , takrat pa …. in čez eno uro že vse pozabim :))) (primer – Praga 😉
Ja , odpuščati pa znam , tole lahko trdim z mirno vestjo .
Nekateri v moji bližini me imajo zaradi tega za trapasto in brez hrbtenice , he , he , ampak moja duša je lahka , to pa tudi nekaj šteje :)))

Niki včasih hudo laja , grize pa ne , o to pa ne :)))

Ja , tudi jaz nisem prav znana po diplomaciji 🙂
Se pa vedno rada učim !

Je pa ena beseda , ki jo sicer težko izgovorim , ampak ko je treba , jo !
In sicer “oprosti”.

Zdi se mi prav , da ko z besedo naredimo štalo , poskusimo z drugo besedo to popraviti. Včasih se ne smemo zanašati na to “ko oči spregovorijo ” 🙂

Nikita se izbire pravih besed uči tudi tu – z vašo pomočjo

Kako rada bi jaz doživela to, da bi govorila s
srcem in z dušo, brez besed, ker te včasih
izzvene čisto drugače, kot so zamišljene. A vsi
me ne poznajo, vsi me ne vidijo, zato je treba
besede oblikovati iz črk, jim dati dušo, jim prilepiti
dih, jim vdihniti “dušo” in “srce” in še ni tisto ta pravo,
še ni čisto vse tisto, kar smo takrat, ko hočemo to
“povedati” mi sami. Ni poleg oči, ni poleg rok in nog,
ni polg “boddya” in ni nameha, ni ust, ki bi spravile
besedo v življenje ……
kako rada bi…. pa vedno ne morem …… in vtis, ki ga
nekdo prejme kakorkoli in kjerkoli, je težko popravljati,
ni več besede, ki bi ga lahko popravila ……

Jaz bi rada bila jaz in jaz bi rada moje besede pospremila s samo seboj ……

Lep dan prijatelji, lep čaroben dan …. poslužam Die Bajadero – Schnell Polko, Op. 351, Johanna Strussa II., no, pravkar pa jena vrsti Frühlingstimmen – Walzer 2, Op. 410, taistega izvajalca ……….. božansko vam rečem in ni nič čudno, če me nosi tja v sanjsko plesno dvorano, z dolgo krinolino, mehkimi čeveljci, ogrlico za vratom, milino obraza kot pravkar odpriajoči se ……. cvetni popek umazano roza vrtnice ali rdečega maka in ……..

:))))))))))))))))))

kaj čem jest s temi bogimi butalskimi rokcami ne de…

srca mi pa tko noben ne more vzet,
ga kar sama dam (butalc=butalc)

S.O.S.&C.I.C.

Mariči, torej se ti je res hudo poslabšalo :))
namreč poslušaš Straussa.
Moj bog . No, sej pol tudi jaz sama sebi nisem čudna več. Včasih , se nam pač tudi poslabša :))

Ku ta prava Primorka:)

na si me pa spomnila na Gibonnija (Mirakul-Oprosti mi)

škrat ma probleme s podmladkom, ker je butalske krvi bo mogel še dostkart rečt oprosti…….

Hahhha, Niki sej “ko oči spregovorijo” po butalsko ne pomenjo da
“padeš na lepe oči”

škrat je malce zaskrbljen, ker čedalhe večkrat sliši da govori med vrsticami,
pa kaj da je hotel povedat itd…

poli pa butnem pa upam na ta narbolš ne de:))))))))))))))))))))))))))))))

Ampak Niki je vidla Severnico tko da nej panike nej;-)

*bistvo je treba gledati s srcem*

Ma , bumbar , saj nisem mislila s tistim “ko oči spregovorijo ” tako , no :))))
Sem mislila , da ne bi smeli pustiti , da ljudje berejo obžalovanje iz naših oči , ampak , da jim moramo to POVEDATI ! Ker . če smo imeli dovolj poguma biti žaljivi in hudobni . moramo imeti tudi zadosti ja.c , da zmoremo priznati napako in reči “oprosti” !
Tko !
Nikita je govorila

btw. itak , da ni panike , Niki v zvezi s severnico že ve , kako in kaj in jo tkole nametane besede ne zavedejo , ker VE !

… so tista muzika , ki bi nas morala skrbet !
Dokler pa poslušamo valčke – sej veš , ku rečejo za nekoga , da zna vse obrnit na valcer … :)))

Niki se pa te dni počuti zeloooo resno , poduhovljeno in vse to … po tercijalsko , no :)… in posluša Monteverdijeve večernice , ej , fantastična srednjeveška cerkvena glasba … kaj čmo , taki smo …

… so vse balzam za dušo .
Vzemi nekaj tega balzama tudi zase ….

Nikita prosi Marijo , naj pazi nase !!!

je, če te šef preveč pozna:))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))

ku ponavad nisem vštekala-itak sem vedla da je kull

P.S.
S. tud Ve kaka je tale naša šefica:))))))))))))))))))
Ma nej besed ne de,-)

besede so prepolne
tistega
kar nekateri
med nami ne znamo,
ne zmoremo

a labodka ve kako zelo jo IMAMO RADI

eko pa sm te dočakala:)))))))))

je zajčk pokuku vun;-)

ker tudi meni se zadnje cajte dogajajo orto čudne stvari ne de:)
me je zajck cist podivjal ( tkoooo cortiš ne de)

in ma škrat pomlad u glav, ma kej so
tisti časi ko smo mel 4 letne čase uf pa sm spet padla u nostalgija:))))))))

pacmakam te vornih in prletim ku sneta skira

Poznam občutek. Odpustiti in ne pozabiti. Tudi jaz odpustim, pozabim pa ne…nikoli! Je pa hudo, če tebi napake ne odpustijo

ojej !

zajček se pokrije z dlanmi preko ksihta , zavije z očmi , pogleda v nebo, in gre v kot…
ni samo zajček čuden :))))))))))))))

mora se zajček malo odpočit :)))

no, je bil tudi kompjuter v zasedbi :))