“Od nekod je prišla Marija in povzročila nemalo hrupa.”

Zanima me med kateri besedni vrsti spadata besedi “nemalo” in “nekod”?

Hvala

Še eno vprašanje:

“Zaradi tega se je oglasil pri meni.”

Katera besedna vrsta je “zaradi” in katera “tega”?

Hvala

zaradi – predlog
tega – zaimek
nemalo – prislov
nekod – zaimek (prislovni)

in zakaj je nemalo prislov?

in zakaj ne bi bil prislov?

nemálo prisl. (e-á) ekspr.

1. izraža nedoločeno visoko stopnjo:

2. izraža nedoločeno veliko število, količino, mero:

ker so vprasalnice za prislov kje, kako, zakaj in kdaj. ta nemalo mi pa bolj vlece na koliko… ne zdi se mi logicno..

Tole pa ne bo držalo.
nekod – prislov (ker se po njem vprašamo enako kot po p. d. k.), da je to prislov, preveri v SSKJ
tega – natančneje je to pridevniški kazalni zaimek
Tudi meni ni jasno, zakaj “nemalo” ne bi bil prislov.

Mogoče nekoliko spominja na nedoločni števnik.

Tole pa ne bo držalo.
nekod – prislov (ker se po njem vprašamo enako kot po p. d. k.), da je to prislov, preveri v SSKJ
[/quote]

Zakaj pa ne bi preveril v kar nekaj let novejšem Slovenskem pravopisu 2001, kjer piše:
“nekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti “

Je pa tako, da razdelitev na besedne vrste ni ravno nekaj samo po sebi umevnega, ampak je v precejšnji meri stvar odločitve tistega, ki razvršča. SSKJ tako npr. sploh ne pozna členkov in povedkovnikov. SP2001 pa ima kup stvari uvrščenih med zaimke. Tako da je odgovor na vprašanje zelo odvisen od tega, glede na katerega slovenista (in katero njegovo kategorizacijo) želiš odgovor.

Tudi pri “nemalo” – SSKJ je imel to za (količinski) prislov, SP2001 pravi, da je to “nedol. količ. štev.” – hkrati pa tudi merski prislov. V kakšni angleški slovnici bi za besedo z enakim pomenom najbrž rekli, da je pridevnik.

Tole pa ne bo držalo.
nekod – prislov (ker se po njem vprašamo enako kot po p. d. k.), da je to prislov, preveri v SSKJ
[/quote]

Zakaj pa ne bi preveril v kar nekaj let novejšem Slovenskem pravopisu 2001, kjer piše:
“nekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti “

Je pa tako, da razdelitev na besedne vrste ni ravno nekaj samo po sebi umevnega, ampak je v precejšnji meri stvar odločitve tistega, ki razvršča. SSKJ tako npr. sploh ne pozna členkov in povedkovnikov. SP2001 pa ima kup stvari uvrščenih med zaimke. Tako da je odgovor na vprašanje zelo odvisen od tega, glede na katerega slovenista (in katero njegovo kategorizacijo) želiš odgovor.

Tudi pri “nemalo” – SSKJ je imel to za (količinski) prislov, SP2001 pravi, da je to “nedol. količ. štev.” – hkrati pa tudi merski prislov. V kakšni angleški slovnici bi za besedo z enakim pomenom najbrž rekli, da je pridevnik.[/quote] Se popolnoma strinjam. Pri svoji “opredelitvi” sem (glede na to, da je vprašanje, ki ga postavlja trzjj, najbrž povezano s kakšno domačo nalogo) izhajala iz “slovnice”, upoštevane v pedagoškem procesu (OŠ, SŠ). Res pa je, da življenje ne pozna takšnih “predalčkov” – po drugi strani pa je njegova pestrost za učenca/dijaka preveč zapletena, in zato na začetni stopnji učenja o jeziku potrebujemo sistem.

hvala za vse odgovore, zanima me samo se kaj je beseda STOKRAT ( npr ze stokrat sem ti to povedala). rabim pa to do jutri, se pravi cimprej!! hvala

Prislov.

Kaj pa je beseda strah v tej povedi:

Strah ga je.

Povedkovnik (če jih “priznavate”), sicer samostalnik.

resnično hvala za vse odgovore, samo zanima me še, če je glagol prehoden, tudi če prehaja samo na 3. sklon ali pa npr na 2. sklon (da zraven njega lahko stoji samo sam. v 3 sklonu, v 4 pa ne)

primer: opravičim se (komu ali čemu)… je prehoden?

Da, glagol je prehoden.