Besna sem toliko, da bi darilo najraje nesla nazaj!
To me muči že od prejšnje sobote, zato sem se danes končno odločila, da podelim še z vami, da vidim še vaša mnenja, saj me res zanima kako bi vi odreagirali v tej moji situaciji.
Skratka v soboto je moja hči praznovala svoj 17 rojstni dan. Med drugim ji je voščit prišel tudi moj brat z njegovo družino. Hči je za darilo dobila stvar v vrednosti za slabih 15€, gre se za kozmetiko, ki pa jo niti ne bo mogla uporabljati, ker nima tak tip kože. Moja hči je sicer edinka in prosim, da me ne napadate, da ima tako ali tako že vsega dovolj, ker ima toliko kot vsi povprečni otroci, če ne celo manj. Pa tudi razvajena ni. No da spet preidem k bistvu. Hči je preverila cene teh izdelkov, ki jih je dobila in rekla, da slučajno bratovim otrokom ne kupim več kot za 20€, ker sta dva ona pa je samo ena in si niti toliko ne zasluži, kot jima jaz kupim. (Torej vsakemu dam najmanj po 20€, če ne celo kaj več).
Hči je bila tako besna, jaz pa tudi. Pravi, da bi bila bolj zadovoljna, če ji ne bi prinesli popolnoma nič kot pa tole, ko ne bo mogla niti uporabiti. Jaz njim vedno dam denar, da si potem sami kupijo kar želijo, saj menim da je tako najboljše sploh za mladostnike, ni res? Vem, da vrednost darila ni bistvena, a če smo iskreni vsi gledamo, da prinesemo približno za neko isto vrednost seveda kak evro gor, dol.
Hči pravi, da naj letos tudi jaz kupim kaj podobnega, da naj slučajno ne razmišljam o kakšnem denarju. Pravi, da naj vzamem tisto kar mi prvo pade na pamet, če se oni ne potrudijo in jim je težko zakaj bi se potem morala jaz.
Ima hči prav? Kako vi gledate na to?
Moja svakinja je svojemu bratu za 40. rojstni dan prinesla flašo enega brezveznega vina. Navadno flašo in bila povabljena na veliko fešto. Je škrtica do amena.
Jaz sem ji vedno kupila darilo za vsaj 40-50 eur. Ko sem moža opozorila na to, da mi dajemo 5 x večja darila, kot ona, se za to ni zmenil. Še vedno damo mi večja darila, ona manjša. Naj poudarim, da ima plačo vsaj 2.500, njen mož pa ene 4 jurje. Tudi midva imava visoko plačo, ampak jaz ji ne bi kupila čisto nič, si ne zasluži.
V naši družini pa si dajemo darila za okrog 30 eur, in tudi brata meni tako. Za starše pa sem dajala okrog 50 eur.
Za mojo družino, torej otroke in moža, pa darila okrog 100 eur, razen če gre za okrogla, potem več.
Ljudi, ki se jim svet okrog denarja vrti, ne mores nikol zadovoljit. Men se nikol ni padlo na pamet, da bi sla raziskovat kok je kaka podarjena zadeva stala. Ce se vi radi ven mecete z dragimi darili, je to vasa stvar in ne stvar obdarovanca. Torej vi funkcionirate po nacelu: vec dam – vec pricakujem. Raj obrnite plato: manj dam – pricakujem nic.
Jaz imam odnos s svojim nečakom, ne z darili, ki jih moji dobijo od njegovih staršev. Vseeno mi je, kaj počneta onadva (brat in svakinja), tako sta se odločila, ampak to na mojo naklonjenost nečaku (in darila njemu) ne vpliva.
Tudi tvoja hči je že čisto dovolj stara, da bi morala razumeti take stvari.
ne, to kar praviš enostavno ni res
lahko bi to rekla če bi punca dobila recimo ene superge za 100 eur in bi se zmrdovala nad znamko
meni je tudi enkrat bivši prinesel darilo za rojstni dan v vrednosti pod 8 eur
mimogrede v tistem darilu so bile 4 stvari kupljene v trgovini vse po 1 eur
pa zastopte že enkrat da res ne gre za vrednost ampak koliko se človek potrudi
če bi mi prinesel en neobičajen lonček za čaj/kavo za 8 eur bi blo velik boljše kot pa en pofl s teh kitajskih trgovin
ko vidiš da se nekdo (sploh od najbližjih) ne potrudi za darilo….. takrat oseba zgubi vrednost v mojih očeh
Sama pa sploh ne gledam na to, da obdarujem ljudi za takšno vrednost kot so oni obdarovali mene. To se mi zdi grozno materialistično in čisto skregano z logiko obdarovanja, da naj bi z darilom obdarovanci naredil veselje. Vsaj tako je moje mnenje.
Mogoče so tvoji hčeri s tisto kozmetiko želeli naredit veselje, pa so zgleda izbrali nekaj narobe.
Svojo hči si pa očitno vzgojila v enakega materialista kot si sama, saj je najprej preverila denarno vrednost darila in takoj nato predlagala povračilne ukrepe. Nista mi všeč ne ti ne hči ne vajino razmišljanje.
No, tole dvomim, da je res.
Če bi bilo hčerki res čisto vseeno, če ne bi nič dobila, ne bi šla preverjat cene kozmetike in ne bi bila vsa pametna, da ti zdaj nečakom ne smeš kupit za več kot 20 evrov in predvsem ne bi kalkulirala, da je ona ena, bratranca sta pa dva.
Eno tako malo materialistko vzgajaš, ki kalkulira, koliko da, koliko dobi, koliko kdo drug dobi,… Saj jo je možno razumet, ampak upam, da je vsaj tebi jasno, da to vodi samo v veliko slabe volje in prepirov.
Mislim, da je večini odraslih ljudi jasno, da z rojstnodnevnimi in drugimi priložnostnimi darili ne moreš niti obogatet, niti obubožat. Ljudje se pač obdarujemo, eni bolj bogato, drugi bolj skromno, eni bolj pozorno, drugi manj. Enim gre kupovanje daril bolje od rok, drugim slabše.
Zaradi vsega tega se lahko ful obremenjuješ in razburjaš, primerjaš dano z dobljenim, pogrevaš stare zamere,… lahko pa pač nekaj daš po svojih najboljših zmožnostih in željah, dobljeno z dobro voljo sprejmeš in greš dalje.
Res otročje je, da sta obe s hčerko zdaj kao besni zaradi enega kozmetičnega seta za 15 evrov. In nespametno, da jo pri tej pretirani reakciji podpiraš in še spodbujaš.
No to pa moram komentirati;
To je počela moja tašča. Vsako leto se je poslušalo isto. Joj midva sva dala vsaj za 20 eur, dobila pa sva vrnjeno samo za 15 erur in to sta počela z vsakim darilom ali rojstnodnevim ali novoletnim ali samo malenkost ob obisku. Jaz nje in njenega moža že dolgo ne obdarujem več. Vse kar dobi je ničvredno, premalo, nekakovostno.
Veš kaj pa se je zgodilo. S tem dajanjem stvari v nič sta izgubila vse prijatelje, med sorodstvom se je izogibajo. Zdaj pa jokanje v drugo smer. O koliko sva jim/ji/njim dala pomagala, oni pa nas niti povabilo ne več, niti nas ne obiščejo, ne pokličejo, nimamo več stikov. O le zakaj……..ampak tega se pa nikoli ne vpraša.
Začelo se je pa tako, kot opisuješ ti.
Jo čisto razumem, smo bili mi v isti situaciji leta in leta.
Bratova družina – trije otroci, moja – samo 1 otrok. Pri njih se je 3x praznovalo, pri nas 1x, in smo vedno dajali 3x več za darila, kot oni za mojega enega otroka, pa je šlo meni slabše finančno.
Sedaj otroci odrasli. Pri bratu še vedno praznujejo vsako zadevico, pri nas ne več, ker nam ni.
Ti zavidam, če je to vse kar te muči. Resno. Eni pa imate cajta se ukvarjat se z nepomembnimi zadevami. Dobil že n število neuporabnih daril in nimam razloga bit besen, če je nekdo kiksnil v darilu. Gre za pozornost, ne pa za izbor darila in denarno vrednost. Je pa res, da se obstajamo materialisti in nematerialisti in se zelo težko razumemo, če skušamo pojasniti svoje stališče.
Saj ni toliko poanta v tem, da je darilo stalo 15€. Pomembno je to, da te ozja druzina ne pozna in prinese neuporabno darilo. Ce bi se darila razveselila, bi zadeli njegov namen, sigurno punca ne bi sla preverjat cene.. pa prosim ne govort, da so one materialistke.. gre za to, da te brat/sestra ne pozna.. pika
Daješ denar, ker ga hočeš dati ali ker kalkuliraš na protivrednost? Ker če gledamo na to, kako se kdo potrudi, se ti potrudiš manj. Še toliko domišljije ne premoreš, da bi kupila darilo, ampak podtakneš denar. Tvoji hčeri so prinesli darilo, ampak očitno falili. Pri darilih se to pač dogaja. To je tveganje. Moški pač ne zna kupovati kozmetike in ne more vedeti, kakšen tip kože ima tvoja hči.
Ja, sta materialistki. Obe. Mi konstantno nosimo darila, ki so več vredna od tistega, kar dobimo – eni družini. Ampak jaz dam toliko, kot sem mislila dati – drugo je pa stvar njihove vesti, ne mene. Moja je čista.
