Bi bili z dedcem, ki ima otroka od prej ?
Uff razumem jst še kako dobro.
Še enkrat… vse se je nanašalo na tvoje prvo sporočilo in od tam smo izhajali.
Potem pa si dodajala in pojasnevala. Bo šlo?
Definitivno pa drži tako, kot si pol pisala, tista, ki sploh noče otroka ne bo sprejela nobenega. Samo taka tudi psa in mačke ne bi imela.
[/quote]
Kdo ste to vi? A vas več piše, glede na to, da ste v množini?
Bo šlo – kaka bedna monovska pogruntavščina :).
Od začetka, sem napisala, da tista, ki noče otrok, ne bo z moškim, ki ima otroke. Samo ti nisi razumela.
In zdaj si napisala sploh veliko budalščino: ko trdiš, da tista, ki ne želi otrok, noče niti psa ali mačka. To pa si sploh skupaj spravila budalščino brez primere.
Ti bom razložila, da ti bo šlo, a ne da?
So ženske, ki ne želijo otrok (torej to pomeni tako bioloških kot tudi nebioloških, ker to ti moram posebej razložiti, da boš razumela). In ena od teh imajo psa, druge ga nimajo. Ene imajo mačke, druge nimajo mačkov. Ene imajo psa in mačka. Tretje imajo pa morskega prašička, četrte zajce, pete kure, šeste krave, ene imajo vse to. Nekatere pa nimajo nič, nobene živali.
Boš zaštekala? Aja, bi morala vprašat: bo šlo?
Kdo ste to vi? A vas več piše, glede na to, da ste v množini?
Bo šlo – kaka bedna monovska pogruntavščina :).
Od začetka, sem napisala, da tista, ki noče otrok, ne bo z moškim, ki ima otroke. Samo ti nisi razumela.
In zdaj si napisala sploh veliko budalščino: ko trdiš, da tista, ki ne želi otrok, noče niti psa ali mačka. To pa si sploh skupaj spravila budalščino brez primere.
Ti bom razložila, da ti bo šlo, a ne da?
So ženske, ki ne želijo otrok (torej to pomeni tako bioloških kot tudi nebioloških, ker to ti moram posebej razložiti, da boš razumela). In ena od teh imajo psa, druge ga nimajo. Ene imajo mačke, druge nimajo mačkov. Ene imajo psa in mačka. Tretje imajo pa morskega prašička, četrte zajce, pete kure, šeste krave, ene imajo vse to. Nekatere pa nimajo nič, nobene živali.
Boš zaštekala? Aja, bi morala vprašat: bo šlo?
[/quote]
Tvoj pogled in pisanje razumem, še kako dobro in vzemi si čas in pojdi lepo od začetka in si preberi.
Je s tabo vse v redu? Živela se nisi v Lj nikoli, ker ne poznaš razmer civilizacije, pripombe imaš za deset let starega otroka.
[/quote]
Sem mal pogledala, kakšne so tvoje visoko civilizirane in inteligentne pripombe, pa jih…nekako sploh ni, a ne?
Sežeš do kritiziranja drugih, za dva stavka spraviti skupaj z malo resnične vsebine pa ne😈
Dobro jutro,
to je pa tema, ki mene in mojega otroka zadeva.
danes ta
18 Jan 2019 15:21
jaz se tako zgodbo grem in mi ni žal. Za otroka sem vedela, še preden sva se spoznala (ona on pa to). Zanimalo me je le, če plačuje preživnino in če se družita. Če bi bil tu odgovor negativen, se sploh ne bi spoznala.
Ko se nama je zdelo, da bi najina veza lahko špilala, sem otroka spoznala. Če se ne bi ujela z otrokom, verjetno tudi midva ne bi ostala skupaj – tako sva se domenila. Z otrokom sva se ujela, z materjo so občasno kakšne težave, ki pa jih rešujemo sproti. Otrok je že skoraj odrastel, tako da vedno bolj odloča sam zase. Včasih pride, ko ni v planu, včasih ga ni, ko je. Ampak, saj je tudi doma tako. Ne bom rekla, da ga imam tako rada, kot otroke, ki sem jih rodila – imam ga rada, vendar na drug način. Če me potrebuje, sem mu na voljo. Če planiramo kakšne extra izlete, ga vedno vprašamo, če gre z nami, oziroma jih imamo na naš vikend, od naju dobiva žepnino, v decembru ga darila čakajo pod smrekico, za RD dobi torto in pogostitev ter seveda darilo.
Tudi zaradi njega imamo velik avto, da se lahko vsi peljemo na morje ali na kakšen izlet. Pri nas ima svojo sobo, najina otroka jo imata skupaj.
Mislim, da smo se kot družina ujeli in meni se ne zdi breme.
Nisem vsega bral, všeč mi je tole zgornje mnenje – to res piše ženska, ki je zrela in bi si jo s sinom samo želela. Kolikokrat smo bili kje na obisku, ali so obiski prišli k nama, ali smo se slučajno srečali kje v parku Tivoli (nepoznano mamico z otročičkom) in smo se malo igrali…in vprašam sina: “A bi imel takšnega bratca ali sestrico?” je bil takoj za! Samo do nadaljnih poti nikoli ni prišlo (jasno, strah z ženske strani deluje….). Včasih ga celo lažje pripravim (včasih trmari da ne bi nikamor šel) za kakšen izlet ali obisk na način – greva tja in tja (k mojemu sošolcu), julija je dobil novo hčerko – takoj spremeni trmo v interes. Očitno je več kot osamljen. Pač edinec.
Hudo mi je, ko nekatere ženske pišete, da je otrok prtljaga. Prtljaga? Kako materializiran je ta svet postal….Včasih celo meni pišete sem (ker me pač ne poznate) – aha spet eden, ki je napravil otroka in ne skrbi zanj.
Jaz lepo skrbim za svojega sina, včeraj sem nakazal preživnino za eno leto vnaprej (to delam vsako leto takle čas, da mi ni treba misliti na to vsak mesec), plačujem dobro naložbeno zavarovanje zanj, če se meni/bivši kaj zgodi,…., učim ga veščin, katerih mene starša nista učila (jih niti nista znala), res pa je, da ne hodim na govorilne niti se ne učim z njim, ker ne eno ne drugo ni potrebno!
Še naprej
Vesel oče
(Po razhodu mi je bilo zelo hudo, še tukaj sem se podpisoval kot Užaloščen oče, dokler me niste toliko skritizirali, da naj spremenim mišljenje in se drugače podpisujem. In sem storil tako in sem res bolj zadovoljen. Sprostil sem se celo do tolike mere, da skočim s kakšno sodelavko med rjuhe, to je pa tudi vse….)
Z taksnim razmisljanjem si dobra edino za ljubico!
[/quote]
Da to ženska napiše. Zakaj se potem sploh zapletaš s takšnim moškim?! Če so ti njegovi otroci odveč. Če bi imela tega moškega res rada, potem bi z lahkoto sprejela tudi njegove otroke. Se popolnoma strinjam s komentarjem pod tvojim, takšnemu ne moreš biti čisto nič drugega kot ljubica in tudi takšen te nebi imel za nič več kot za med rjuhe. Če ti je to dovolj v življenju super zate, ampak potem se rajši na samske fokusiraj.
Ne morem verjeti, da nekateri otroke imenujete “prtljaga”, sram vas je lahko. Samski moški ali ženske z otroci imajo svoje zgodbe, krivi ali ne krivi. Otroci so del teh zgodb in ni jim lahko, zato jih je potrebno razumeti. Če bo ženska imela rada očeta, bo imela tudi njih. S skupnimi močmi se da marsikaj, če je le ljubezen in volja, brez tega res ne bo šlo.
Če bi bila brez otrok, sigurno ne. Zakaj?
Ženska, ki ne pozna materinske ljubezni, bo vedno mačehovska do partnerjevih otrok. In to kot mačehe iz pravljic.
Na otroke gledajo kot grožnjo, ki stoji med njo in njeno ljubeznijo, rade bi ga imele samo zase, pa je vedno vmeš še tisto malo bitje, ki vam ruši vaš popolni rožnati svet.
In potem bognedaj zanosite še same in imate vedno občutek, da je vajin otrok bolj pomemben kot tisti iz prejšnjega zakona…v glavnem. Ženske, punce. Če nimate otrok, se izognite moškim, ki jih imajo. Prtljaga gor ali dol. Nikoli ne boste razumele. Pustite otroku očeta. Res.