Bi copatkarji ostali doma

,če bi v rudnikih in železarnah uvedli ženske kvote in bi vaše gospodarice iz teh feminističnih zaposlitev domov prinesle vsaj tri jurje plače na mesec? Mišljene so kake skandinavske železarne in švicarski rudniki, seveda. Saj delali bi vi še vedno vse isto v gospodinjstvu, samo v službo vam ne bi bilo treba več zraven hodit. Vprašanje je pa tudi bolj hipotetično. Recimo, če bi imeli kako možnost odločanja o sebi v vaših enakopravnih partnerstvih.

Zrihtaj kakšno rudarko ali železarko, jaz bom pa kuhal brisal prah in gledal “esmeralde”!

Kvote bi lahko bile še v šolstvu, sodiščih…

Ko boš zaposlen, se pa javi in razpravljaj o zaposlitvah drugih. Lenuh, brezdelnež.

Uuu, kake frustracije. Ne rabiš se mi nastavljat in vzbujat pozornost. Nisi zanimiva.

Nisi dojel. Sam si povedal, da nisi zaposlen, ker ti je življenje takšno kot ga živiš lagodnejše in predvidevam, da se tudi težje prilagajaš in ne sprejemaš avtoritete. Samo to sem ti želela dati, zdaj greš lahko naprej.

O to se pa fenomenalno sliši.
Zaslužila bi vsaj 3 jurje na mesec, imela pa moža, ki ne bi hodil v službo. Torej bi vse po gospodinjil in naredil kar je treba.
Ker tega gospodinjskega dela ni ravno veliko, recimo kake 4 ure na dan, s tem, da pol od tega je zame, pol od tega pa dela zase. Torej 2 uri zame, 2 zase.
Recimo za polni delovni čas, da bi mu pripadala plača 900€ (spodobna plača). Ampak, glede na zmanjšan obseg del bi bila sorazmerno manjša plača.
Stroške položnic, hrane in vsega bi jaz pokrivala. Njemu pa bi dala recimo 300€. Kar je več kot dovolj glede na njegovo delo. S tem bi si lahko kupoval oblačila, stvari za hobije, dopust ali pa varčeval, kar mu bi srce poželelo. Zraven pa bi imel še vso hrano zastonj, bivanje pa vse to.
Sliši se fenomenalno.