Bi imele razmerje z ločencem z otroki?
Imaš prav, tako na MONu pač je. Razvrednoti se vse, ki niso piscu podobni. Ampak naj te ob tej priložnosti spomnim, da si tudi sam v podobnem tonu govoril o ženskah nad 30 ali 35 … Kot o mesu ki je ali ni dovolj dobro za uporabo. Češ, da ti mlada pička bolj diši.
Prav ne morem pozabit, tako grozljivo se mi je zdelo napisano.
Pa da se razumemo, sem zelo liberalna v tej tematiki in ne stigmatiziram moških, dokler niso do mene nasilni ali žaljivi. Ločenec ali neločenec, meni to ni pomembno. Želela sem ti le nastaviti ogledalo za trenutek, da se boš prihodnjič morda ugriznil v jezik preden razvrednotiš nekoga mimoidočega, za katerega ne veš kako je biti v njegovi koži.
[/quote]
Včasih se je bolj pri taki temi v jezik ugrinzniti se strinjam in ne vse glede starosti ocenjevati. Srčna se strinjam s tabo.
Razen redkih izjem so odnosi med ločenima partnerjema običajno boleči, nerazčiščeni, celo sovražni.
Otrok je običajno kolateralna škoda bolnega odnosa in v odnos staršev z novimi partnerji prinese precej napetosti.
Vprašaj tipa in nato še njegovo bivšo, zakaj sta šla narazen – lahko se zgodi tudi tebi.
Imam takega z otrokom iz prejšne zveze. Pri nama se obnese, ker je zrel, se ukvarja z otrokom, z bivšo nista ravno največja prijatelja hehe, imata pa poštimane zadeve kar se otroka tiče, ni nobene drame, grdih besed. Pomoje ni problema dokler imata z bivšo spoštljiv odnos in dogovorjene stvari. Če te motijo otroci iz bivšega zakona potem se raje ne spuščaj v to.
zame je ločenec, tudi tip ki je par let z žensko živel. tisti papir gor ali dol, isto ima travme, kot da je “ločen”.
če se mu je onda skurbala, tega nikakor ne more prebolet, ga boli ego do konca lajfa. še huje je, če je ona prosperirala, ko jo je odjebal. pol imaš tukaj še tožbe glede delitve premoženja, itd.
te zgodbe, ki jih imajo niso tako enostavne, s tem so obremenjeni. in mi, ki takih težkih stvari nismo dali čez, ne moremo biti na enakem nivoju z njimi in hvalabogu da nismo.
dobi nekoga samskega brez otrok, brez kake drame za sabo, magari če je bosanc al albanc.
Nikoli mi ni bilo jasno, kako se ljudje lahko sporazumno ločijo, torej brez spora? Sploh, če imaš otroke. Kako, nekega dne ugotoviš, da živiš s tujcem in se ločiš? Ali ogenj obojestransko (!) ugasne? Ali eden postane vegetarijanec, drugi pa še vedno je meso? Ali se oba istočasno zaljubita v druge osebe…? Ali…?
V čemu je fora, naj mi to prosim nekdo razloži…
Nikoli mi ni bilo jasno, kako se ljudje lahko sporazumno ločijo, torej brez spora? Sploh, če imaš otroke. Kako, nekega dne ugotoviš, da živiš s tujcem in se ločiš? Ali ogenj obojestransko (!) ugasne? Ali eden postane vegetarijanec, drugi pa še vedno je meso? Ali se oba istočasno zaljubita v druge osebe…? Ali…?
V čemu je fora, naj mi to prosim nekdo razloži…
[/quote]
Ti res sprašuješ kot nek najstnik. pač folk ugotovi, da nista več za skupaj, ni žara, ni seksualne želje..čemu vztrajati?
Aja, ti bi še kr vztrajal v mrtvem zakonu, če te ne bi nagnala?
In zdej bo furu safr zarad ega do konca zivljenja… no sej s takim je boljs ne bit… da si nekdo celo zivljenje unicuje… potem naj svojega res samo svojega.
Je pa neodgovorno, da si tak clovek, ce ga to tako prizadane ne poisce pomoci takoj, ker tako bi to kahko predelal in sel naprej z zivljenjem… tako bo pa raj igral zrtev so konca zivljenja…
Groza no, vsak izmed nas je bil ze kdaj zavrnjen, pa nesrecen v vezi, pa sel narazen s kom… pa zato ne igras zrtve dokonca zivljenja, ker te je nekdo zavrnil, ampak gres naprej…
Tolg grozne in nemogoce stvari to tudi niso, oz. Jih napihuje tako tisti, ki se hoce sam seb smilit do konca zivljenja, ker mu to prav takticno pride, da igra zrtev in s tem potem izsiljuje okolico.
Ti res sprašuješ kot nek najstnik. pač folk ugotovi, da nista več za skupaj, ni žara, ni seksualne želje..čemu vztrajati?
Aja, ti bi še kr vztrajal v mrtvem zakonu, če te ne bi nagnala?
[/quote]
Zgleda, da imam novega oboževalca… 😉
Eh, verjetno le stari, samo z drugačnim mejkapom?
Bom pristavil svoj piskerček, ker sem se sam znašel v preteklosti v tej situaciji. Z bivšo sva šla narazen po 9 letih. Sporazumno. Brez izgredov, ugotovila da več nisva za skupaj. Upala sva da bo rojstvo otroka izboljšalo najin ne ravno bleščeč odnos, zgodilo se je ravno kontra. Dogovorila sva se kdo kaj dobi, dogovorila stike z otrokom in se oba strinjala da najina nadaljna dejanja morajo biti v njegovo korist. Šla na socialno, sodišče, podpisala vse potrebne papirje. Takrat se je meni začelo dogajat na polno. Privoščil sem si par mesecev konretne pijanščine in kurbarije. Kajti vedel sem da ne moreš it iz veze v vezo, nek premor mora bit. Ko sem se tega naveličal, sem začel malo iskati okoli kaj primernega. Prva ki se je nalepila na mene je bila ena Mona. Namreč ona bi mene imela, ker jaz sem ful super pa fajn, ampak me nebi imela, ker imam otroka od prej. Ona bi imela enega brez. Ok, ni problema. Samo kot zanimivost, malo za tem je nasedla enemu velikemu gobezdaču, ki jo je po hitrem postopku oplodil, čez 2 leti sta šla narazen. Danes je mati samohranilka – ločenka. Karma je hudič ja.
No v glavnem, po enih par spodletelih poizkusih sem spoznal NJO. Skoraj sem okoli padel ko sem jo zagledal. Resno. Ko veš, to je to. Hitro sem naredil povzetek vseh svojih osvajalskih sposobnosti, še one stare finte iz srednje šole in šel v akcijo. Prvo je bila malo trmasta, ampak se je hitro vdala. No ta ni bila Mona. Ni videla nekega problema v otroku. Če zavrtimo čas naprej, še vedno sva srečna kot prvi dan, v bistvu še bolj, ker kompatibilnost je neverjetna.
Kar pa se osnovnega vprašanja tiče, jaz sem ji v štartu povedal, da tu ni prvega ali drugega mesta, je samo eno mesto, katero si oba delita. Po nekaj letih nam lepo funkcinira, je pa to neprestano neko balansiranje med njima, katerega zaenkrat uspešno vozim. Odnosi z bivšo so bleščeči, boljši kot takrat ko smo bili skupaj. Ona že ima otroka z novim. Ta otrok je veliko pri nas, se odlično razumemo.
Osnovi pogoji da takšna razmerja funkcionirajo pa so razčiščen odnos med bivšima partnera in vsakemu mora biti jasno kakšno vlogo ima v tem odnosu. Za atijeve princeske, ki mislijo da so ene in edine na tem svetu, to ni.
Nikoli mi ni bilo jasno, kako se ljudje lahko sporazumno ločijo, torej brez spora? Sploh, če imaš otroke. Kako, nekega dne ugotoviš, da živiš s tujcem in se ločiš? Ali ogenj obojestransko (!) ugasne? Ali eden postane vegetarijanec, drugi pa še vedno je meso? Ali se oba istočasno zaljubita v druge osebe…? Ali…?
V čemu je fora, naj mi to prosim nekdo razloži…
[/quote]
Prisebna oseba s pošlihtanim podstrešjem se lahko loči brez vojne. Mene je mož varal, zanemarjal je mene in otroke, za vse sem bila sama in ko mi je to dosadilo, sem predlagala ločitev. Ni se sicer strinjal, a ni imel izbire. Jaz sem svojo dragoceno življenjsko energijo raje vložila kam drugam kot v prepire. Ločila sva se sporazumno, ker sem popustila pri delitvi premoženja. To je bila tudi edina stvar, ki ga je zanimala (razen ljubice). Otroci so bili nekje na predzadnjem do zadnjem mestu.
In imava čisto korekten odnos. Ločitev so izredne razmere, ko so dovoljena vsa sredstva, po vojni je pa treba sklenit premirje in iti naprej.
Vem, da ti tega žal nisi sposoben, zato si pa še vedno v svojem internem peklu, sploh glede odnosa do žensk. Vidiš, jaz imam še vedno rada moške in me pekoča izkušnja z možem ne obremenjuje, nisem zaradi tega začela sovražiti ves moški rod, ne govorim, da zaradi deset dek salame ne bom redila celega prasca in podobno – če se navežem na tvoje sovražne izjave do žensk.