Rekla bi ji hvala lepa in kupila drugje.
1. Ce mi je to ponudila prvic, bi ne glede na kolicino si mislila, klinc pa taka sestra.
2. Ce me stalno zalaga z viski, potem sem sigurno tudi sama kaj naredila za vrnit uslugo. Mogoce kaksna oblacila svojih otrok dala za njene, spekla pecivo, morda celo potico in ji prinesla, vzela njene otroke za prenocit pri nas, jih peljala na izlet ali ze kaj, kar pac se mi je zdelo ok in mi je bilo na voljo.
Zdaj lahko govorite, ja pa kdo hoce tvoje cape, potico itd. Je treba vedet, da tudi tukaj govorimo o podarjanju viskov hrane, ne pa neki nacrtni proizvodnji za prodajo.

sramota res.
sploh ker od tistih par kg oz evrov ne bo imela nič.
pa še slabo ji verjetno ne gre(ni brez sluzbe)

sicer pa če ima viska lahko predela,vlozi ampak verjetno se ji ne da.

Pa kdo verjame, da bi kdo pricakoval, da mu kolegica zastonj dostavi oprano in ocisceno zelenjavo?

Pa kdo verjame, da bi kdo pricakoval, da mu kolegica zastonj dostavi oprano in ocisceno zelenjavo?
[/quote]

U, ne skrbi – se jih dobi kar precej. Pa mlajši kot so, slabše je.

Mislim, da bi ti samo prihajala in pobirala zastonj to pač ne gre. Zdaj če kaj daš v protiuslugo potem lahko. A da ti prideš k meni na obisk, da si zastonj nabiraš pridelke, jaz pa delam, tako pač ne. Ok, če prideš tudi tedensko pomagat to obdelovat potem ja. A molzla pa zastonj ne boš.

Če bi ji kdaj pomagala pri delu, bi zelenjavo dobila zastonj. Če pa raje r.t guncaš v bloku, še pa naprej kupuj tam, kjer si jo do sedaj.

To ni v Sloveniji nič novega. Star pregovor pravi žlahta raztrgana plahta.
Sestre včasih še ne dovolijo, da se 2 m kabla skoplje za elektriko svojemu sorojencu na sosednji parceli.

Me brati, sestrami, starimi starši, starši … se podarja, kaj pa drugega. Če so ljudje normalni, potem kdaj pridejo kaj pomagat, prinesejo kaj v zameno ipd. Jaz večkrat dobim kaj od prijateljev, vedno potem damo kaj za njihove otroke (kakšen priboljšek, barvice ipd.). Seveda vedno novo in gotovo v večji vrednosti kot je solata. Pa saj to so lepi odnosi, oni so prijazni, da prinesejo, meni je to prijetno in z veseljem kaj dam.

Ta pomoč je vedno dvorezen meč. Dokler imaš okrog sebe ljudi, ki znajo in jim ni težko poprijeti za delo in pomagati, potem to nekako gre. Problem nastane, ko imaš okrog sebe ljudi, ki malo prispevajo in veliko zahtevajo.

Pridelujem skoraj vse. Za nas doma smo skoraj samooskrbni. Logično so tudi viški. Včasih sem komu kaj dal, pa ni bilo nikoli nič v zameno. Daš sodelavcu iz mesta gajbo razlicne zelenjave, pricakuje cisto, oprano, zlozeno v gajbici in prupeljano v mesto. Rece hvala in niti na kofe ne povabi. Prvič, zadnjic in nikoli več. Taki pogosto še šinfajo potem, da ni tako, kot v trgovini. Super.
Sedaj dam robo samo še par takim, ki se oddolžijo, kakor koli že, vidiš da cenijo dobljeno.
Ostalo pa kompostiram.
Ko sem to omenil sodelavcem, so se zgražali, da to bi lahko njim dal, pa sem jim rekel, ko gredo oni na kofetkanje, na izlet, spijo ali kar koli že, grem jaz pogosto na njivo. V njivo tudi vlagam, za gnojila, semena, orodja. Vse zato, da imam zdravo hrano. In zdaj oni pričakujejo zastonj zdravo hrano. Sem jim.lepo rekel, da to pač tako ne gre, naj si kupijo v bio, ekp trgovini in jejo, ali pa iz hofra, kakor želijo. Pač, ne moremo oboji jest enako zdravo hrano, s tem, da bom jaz delal in vlagal, oni pa ta čas pohajali.

Meni je logično, da ko kaj dobiš, vrneš na en način. Moram pa reči da rajši nič ne dobim ker niti ne rabim. Ker potem si kravžljam možgane na kakšen način naj vrnem.

Bi, ampak brez računa nič!

To ni v Sloveniji nič novega. Star pregovor pravi žlahta raztrgana plahta.
Sestre včasih še ne dovolijo, da se 2 m kabla skoplje za elektriko svojemu sorojencu na sosednji parceli.
[/quote]

Prav strgane plahte rade poudarjajo ta pregovor.
Seveda so strgana plahta njihovi sorodniki, oni sami pa sploooh ne.

Jaz osebno bi svoji sestri sama kaj ponudila, če bi mi odstopila svojo zelenjavo, ki je btw, sploh domača in nespricana, zelo dragocena. Dobro, kakšno glavo solate ali par paradižnikov bi sprejela, večje količine pa ne, bi se počutila dolžno, saj je tu zadaj veliko vloženega dela in denarja. Isto je z drugimi zadevami. A če bi sestra imela trgovino, bi pričakovala, da mora tebi artikle podariti, ali pa če bi opravljala kakšno dejavnost, da mora tebi narediti zastonj? Meni je to pričakovati bolno. Dobro, ti da sestrski popust, sestrsko ceno, ampak karkoli drugega pa ni primerno. Je pa zanimiva ta naša balkanska miselnost, ko koga, od katerega kaj rabimo, poznamo. Bi imeli vse zastonj, pa ne pomislimo, da je to nekogarsnji kruh.

Rajši dam denar žlahti, prijatelju, kot pa neznancu. Kaj pa če bi ta sestra prodajala avtomobile, bi pa kaj?

Raje bi od nje kupila, kot eko bio iz trgovine.

Mi smo letos v vrt vlozili caa 500 eur za sadike in ostale prckarije od . Dela 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} babica ki je doma in pa midve s sestro. Sestra zivi v bloku v blizini. Imamo za sproti in za ozimnico za 3 familije. Viske podarimo ampak to niso sedaj cele vrece kropirja in paradajza.

Avtorica govori o viških zelenjave. Se pravi ena glava solate, dve bučki, trije korenčki in šopek peteršilja.

Po koliko točno pa bi to zaračunali, tisti ki ste za prodajo?

Ni treba za denar, ampak kot protiuslugo.
Recimo pomoč pri štihanju vrta.

Tisti ki vihajo nos sami ne pridelujejo hrane. Mi smo včeraj zvečer pobirali krompir. Bilo je še vedno vroče. Vsake toliko smo imeli odmor. Za crknit od vročine. Enkrat sem se za par minut usedla kar sredi njive. Primorska regija. Ta krompir je družinski. Tudi sadili smo ga in moraš biti v takem položaju par ur da te vse boli.
Ma tega krompirja ki je res bio za nas in naše otroke ne dam nobenemu ne zastonj ne po ceni iz trgovin kjer prodajajo ceneno zelenjavo. Da bi komu ki leži na kavču ali hodi na sprehode tačas šenkavala moj krompir, bi bila zmešana.
Imamo ga zase če bi ga kdo želel in bi ostajal letos sicer ne ostaja, pa bi ga za manj kot 10 eur ne prodala. Raje ga damo star krompir za kokoši.

To ni v Sloveniji nič novega. Star pregovor pravi žlahta raztrgana plahta.
Sestre včasih še ne dovolijo, da se 2 m kabla skoplje za elektriko svojemu sorojencu na sosednji parceli.
[/quote]

Kako zelo slovensko :). Tole s služnostmi oziroma poteku raznega kablovja čez sorodnikovo/sosedovo parcelo je prava folklora. Enako tudi z raznimi instalacijami, če sta dva lastnika v hiši. Pri žlahti je nagajanje še sočnejše kot pri tujcih.
Sicer pa grdo. Ne bi kupila. Sama prejemam zelenjavo od sosedov, prijateljev, tudi sodelavk. Zastonj. Mi je pa samoumevno, da se na nek način oddolžim (kava, pijača, sladkarije, kaj za otroke, druga protiusluga).
Sama nabiram zelišča, kostanj, regrat. Z veseljem dam višek dalje. Še nikoli nisem pomislila, da bi komu kaj zaračunala.

To ni v Sloveniji nič novega. Star pregovor pravi žlahta raztrgana plahta.
Sestre včasih še ne dovolijo, da se 2 m kabla skoplje za elektriko svojemu sorojencu na sosednji parceli.
[/quote]

Točno tak, če bo. Žlahta ratrgana plahta. Ko berem te komentarje, me boli glava. Slovenc bi svoji žlahti zaračunal še zrak, ki ga dihaš na njegovi parceli. Za popizdit no!

Za vas, ki tako radi zaračunate vsak korenček svojim bližnjim.
Če bi imeli sadja in zelenjave viška, bi jo dali nekomu ali bi raje, da vam zgnije? Ker zastonj pač ne boste dajali nikomur? Kako je s tem? Govorimo seveda o malih količinah….

Najboljš da tega vašga krompirja še pojeste ne, ker ste očitno preškrti. Preškrti ste pa toliko, da bi še sami najraje kar crknili od vsega hudega, na primer pobiranja krompirja. Kot da edini pobirate ta presneti krompir! Pač imejte ta svoj krompir samo zase in nehajte jokat. Saj vas bo od škrtosti do samih sebe še pobralo! Saj boste dali kdaj ta krompir svoji družini na mizo,a? Al ga boste šparali da zgnije, ker ste se tolk namatrali?

Marsikdo od tistih, ki bi zaračunal vsako solatko, pa vseeno pričakuje, da mu bo sorodnik ali prijatelj zastonj naredil načrt za hišo, prevedel tekst iz tujega jezika, razložil fiziko njegovemu otroku, mu privat popravil zob prek vrste, dal kompetenten pravni nasvet – kar tako, mimogrede … saj zate je to mala malca, tvoj foh, nimaš nobenih stroškov s tem, saj smo ja v žlahti …